Page 155 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 155
božidar debenjak
1,20–21) vnaprej seznanjena z Jezusovim poslanstvom, Jezusovih besed
v templju ne razumeta. Njun sin je človek kot onadva, in da bo nastopil
kot Sin Božji, za kar je bil vnaprej izbran, naj bi po evangelijskem po-
ročilu vedela; a onadva sta in ostajata človeka, skrbna človeška starša,
omejena na človeški duhovni svet, zato pač skrivnosti vnaprej izbrane-
ga Božjega Sinu ne moreta razumeti. To mesto ne priča o kakem poseb-
nem statusu Marije, takem, kot ga vsebujejo apokrifni evangeliji, tudi
tista dva v Koranu (sura 3 in sura 19). Je Jezusova mati, a njegova zveza
z Bogom ji je neznana in nerazumljiva.
5.
Štirje kanonični evangeliji so osredotočeni na Jezusovo delovanje, z
začetkom s krstom v Jordanu, z vrhuncem v njegovi smrti in vstajenju.
V vsem opisovanju Jezusovega delovanja imamo v treh sinoptičnih
evangelijih samo dve mesti, kjer se omenja Marija. Eno je v zvezi z
Nazaretom, kjer se mu posmehujejo:
‘Odkod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali
ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in
Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Odkod njemu vse to?‘ In spo-
tikali so se nad njim«, tako da »zavoljo njihove nevere tam ni storil veli-
ko mogočnih del (Mt 13,54–58, podobno paralela Mk 6,2–3, malo druga-
če Lk 4,16–30).
Stavek, da nihče nima v svojem domačem kraju veljave kot prerok, je
v koptskem Evangeliju po Tomažu dopolnjen z besedami »in zdravnik
ne zdravi svojih domačih« in tudi Evangelij po Marku pravi (6,5): »In ni
mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je
položil roke in jih ozdravil.«
Jezusov nauk ima med drugim prioriteto slediti Božji besedi, tudi če
je za to treba pretrgati družinske vezi. To je izrecno povedano (npr. Mt
10,37). Izraženo pa je tudi na znanem mestu o pravi materi, pravih bra-
tih in sestrah:
153
1,20–21) vnaprej seznanjena z Jezusovim poslanstvom, Jezusovih besed
v templju ne razumeta. Njun sin je človek kot onadva, in da bo nastopil
kot Sin Božji, za kar je bil vnaprej izbran, naj bi po evangelijskem po-
ročilu vedela; a onadva sta in ostajata človeka, skrbna človeška starša,
omejena na človeški duhovni svet, zato pač skrivnosti vnaprej izbrane-
ga Božjega Sinu ne moreta razumeti. To mesto ne priča o kakem poseb-
nem statusu Marije, takem, kot ga vsebujejo apokrifni evangeliji, tudi
tista dva v Koranu (sura 3 in sura 19). Je Jezusova mati, a njegova zveza
z Bogom ji je neznana in nerazumljiva.
5.
Štirje kanonični evangeliji so osredotočeni na Jezusovo delovanje, z
začetkom s krstom v Jordanu, z vrhuncem v njegovi smrti in vstajenju.
V vsem opisovanju Jezusovega delovanja imamo v treh sinoptičnih
evangelijih samo dve mesti, kjer se omenja Marija. Eno je v zvezi z
Nazaretom, kjer se mu posmehujejo:
‘Odkod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali
ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in
Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Odkod njemu vse to?‘ In spo-
tikali so se nad njim«, tako da »zavoljo njihove nevere tam ni storil veli-
ko mogočnih del (Mt 13,54–58, podobno paralela Mk 6,2–3, malo druga-
če Lk 4,16–30).
Stavek, da nihče nima v svojem domačem kraju veljave kot prerok, je
v koptskem Evangeliju po Tomažu dopolnjen z besedami »in zdravnik
ne zdravi svojih domačih« in tudi Evangelij po Marku pravi (6,5): »In ni
mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je
položil roke in jih ozdravil.«
Jezusov nauk ima med drugim prioriteto slediti Božji besedi, tudi če
je za to treba pretrgati družinske vezi. To je izrecno povedano (npr. Mt
10,37). Izraženo pa je tudi na znanem mestu o pravi materi, pravih bra-
tih in sestrah:
153
