Page 199 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 199
štefan barbarič
Znana Erazmova misel, ki je docela prevzela in prepojila Trubarjevo
tvorno voljo, je izražena v zahtevi, da bodi sveto pismo dostopno vsa-
komur. V Trubarjevi izpeljavi Erazmove ideje je to pomenilo: tudi
Slovencem in Hrvatom, o čemer je spregovoril v predgovoru za Ta prvi
dejl tiga noviga testamenta:
... ko sem še pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških
knjig, (sem) često vzdihnil in vzkliknil k Bogu, naj se zaradi posvečenja
svojega imena in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tudi na naš
ubogi, preprosti, dobrosrčni slovenski narod, naj mu prizanese in ga obda-
ri z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral, kakor
jezik drugih narodov, ter da bi se sv. pismo in dobre krščanske knjige prav
prevedle in natisnile v slovenskem in hrvatskem jeziku.30
Želja, da bi Slovenci (in Hrvati) dobili sveto pismo, se je potemtakem
spočela v Trubarju še pred njegovim pobegom v Nemčijo, torej, še pre-
den se je zavestno in dokončno vključil v organizirano Luthrovo cerkev
augsburške veroizpovedi. Drugače povedano, izvora tele usmerjenosti
je treba iskati pri Erazmu, s katerega idejami je mladega klerika sezna-
nil v Trstu Bonomo. Slovenska literarna zgodovina je to razlago spre-
jela, nazadnje je Mirko Rupel šel iskat osnovni vir, v tekst Parafraz, in
je v monografiji poleg drugega objavil v prevodu odlomek, kjer je izra-
žena omenjena Erazmova zahteva naravnost. Jasno je, da bi podobnih
mest lahko nabrali v Erazmovih spisih za več ko polno perišče. Da po-
kažemo, s kako močjo besede in misli je razpolagal Erazem, navedemo
nekaj stavkov v izvirniku (tudi zato, ker zadnjih stavkov, ki motivira-
jo prevajanje s Kristusovo željo, kar za Erazma ni neznačilno, v sloven-
skem prevodu ni):
Quidam piaculum arbitrantur, si sacri libri vertantur in linguam Gal-
licam aut Britannicam. Sed Evangelistae non veriti sunt graece scribere,
quod Christus syriace locutus est. Neque latini veriti sunt apostolorum
sermonem in Romanam linguam vertere. Equidem cupiam in omnes ver-
30 Gl. pod 16: str. 17.
197
Znana Erazmova misel, ki je docela prevzela in prepojila Trubarjevo
tvorno voljo, je izražena v zahtevi, da bodi sveto pismo dostopno vsa-
komur. V Trubarjevi izpeljavi Erazmove ideje je to pomenilo: tudi
Slovencem in Hrvatom, o čemer je spregovoril v predgovoru za Ta prvi
dejl tiga noviga testamenta:
... ko sem še pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških
knjig, (sem) često vzdihnil in vzkliknil k Bogu, naj se zaradi posvečenja
svojega imena in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tudi na naš
ubogi, preprosti, dobrosrčni slovenski narod, naj mu prizanese in ga obda-
ri z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral, kakor
jezik drugih narodov, ter da bi se sv. pismo in dobre krščanske knjige prav
prevedle in natisnile v slovenskem in hrvatskem jeziku.30
Želja, da bi Slovenci (in Hrvati) dobili sveto pismo, se je potemtakem
spočela v Trubarju še pred njegovim pobegom v Nemčijo, torej, še pre-
den se je zavestno in dokončno vključil v organizirano Luthrovo cerkev
augsburške veroizpovedi. Drugače povedano, izvora tele usmerjenosti
je treba iskati pri Erazmu, s katerega idejami je mladega klerika sezna-
nil v Trstu Bonomo. Slovenska literarna zgodovina je to razlago spre-
jela, nazadnje je Mirko Rupel šel iskat osnovni vir, v tekst Parafraz, in
je v monografiji poleg drugega objavil v prevodu odlomek, kjer je izra-
žena omenjena Erazmova zahteva naravnost. Jasno je, da bi podobnih
mest lahko nabrali v Erazmovih spisih za več ko polno perišče. Da po-
kažemo, s kako močjo besede in misli je razpolagal Erazem, navedemo
nekaj stavkov v izvirniku (tudi zato, ker zadnjih stavkov, ki motivira-
jo prevajanje s Kristusovo željo, kar za Erazma ni neznačilno, v sloven-
skem prevodu ni):
Quidam piaculum arbitrantur, si sacri libri vertantur in linguam Gal-
licam aut Britannicam. Sed Evangelistae non veriti sunt graece scribere,
quod Christus syriace locutus est. Neque latini veriti sunt apostolorum
sermonem in Romanam linguam vertere. Equidem cupiam in omnes ver-
30 Gl. pod 16: str. 17.
197
