Page 195 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 195
štefan barbarič
pomenil vrhunec biblijske znanosti, meri na koncu predgovora opaz-
ka, s katero želi njegov pisec spodbuditi k branju svetega pisma: »In sv.
Hieronim pravi, da so kmetje pri Betlehemu, kadar so orali, prepeva-
li Davidove psalme...« Pri navajanju Janeza Krizostoma je Trubar loka-
cijsko določnejši, govori o njegovi deveti pridigi (o listu Kološanom) in
jo po ideji povezuje z enako Erazmovo mislijo v delu Paraclesis, naper-
jeno, da spodbuja k branju biblije:
... tu boste našli, kako ta dva sveta in učena božja moža pošteno in odloč-
no učita in opominjata po božji besedi in po sv. pismu, naj vsakdo, posve-
tnjak oziroma laik, plemenit in neplemenit, meščan, kmet, rokodelec, sel
ali pastir na polju, neprenehoma bere sv. pismo in naj iz njega povsod go-
vori, poje in pripoveduje.21
Misel, kakor je v Trubarjevi parafrazi povzeta po Erazmu, sodi med tis-
te ideje, ki jih je Erazem posebno vneto razširjal. Poleg omenjenega spisa
Paraclesis jo lahko beremo, morda rahlo predrugačeno, a smiselno ven-
darle isto, npr. v uvodu Erazmovega najznamenitejšega biblijskega dela,
tj. v posvetilu »pobožnemu bralcu« grško-latinske izdaje novega zako-
na, podobno v enako naslovljenem posvetilu Parafraz 1524 in še drugje.
Tako da ni toliko bistveno, ali je imenovan »kmet, rokodelec, sel ali pas-
tir na polju« (pri Trubarju) ali »kmet za plugom in tkalec pri statvah...
popotnik na cesti« (tako Paraclesis22 in podobno »pio lectore«23, 1516). V
našem primeru ne gre prezreti, da je Trubar pri navajanju ideje imeno-
val določeno Erazmovo delo, ne le Erazma nasplošno.
Kar še posebej pada v oči, je to, da se v Trubarjevem opusu pojavlja
Luthrovo ime, najsi je iz dela velikega reformatorja črpal že za svojo prvo
knjigo, pozneje ko Erazmovo (Luther omenjen 1557). Na mestih pa ju naj-
demo imenovana drugega ob drugem, kar ni brez pomena. Prvi tak pri-
mer je, ko Trubar v pismu svojemu podporniku kralju Maksimilijanu
21 Gl. pod 16: str. 28. Po vsej verjetnosti se Trubar sklicuje tudi na Ciprijana (1558,
1562) in na Avguština (1562), ki sta izšla v Erazmovi izdaji.
22 J. Huizinga, Erasmus, Basel 1951, str. 124/125.
23 Erasmus v. Rotterdam, Briefe, izd. in uvod W. Köhler, Leipzig 1938, XXXI.
193
pomenil vrhunec biblijske znanosti, meri na koncu predgovora opaz-
ka, s katero želi njegov pisec spodbuditi k branju svetega pisma: »In sv.
Hieronim pravi, da so kmetje pri Betlehemu, kadar so orali, prepeva-
li Davidove psalme...« Pri navajanju Janeza Krizostoma je Trubar loka-
cijsko določnejši, govori o njegovi deveti pridigi (o listu Kološanom) in
jo po ideji povezuje z enako Erazmovo mislijo v delu Paraclesis, naper-
jeno, da spodbuja k branju biblije:
... tu boste našli, kako ta dva sveta in učena božja moža pošteno in odloč-
no učita in opominjata po božji besedi in po sv. pismu, naj vsakdo, posve-
tnjak oziroma laik, plemenit in neplemenit, meščan, kmet, rokodelec, sel
ali pastir na polju, neprenehoma bere sv. pismo in naj iz njega povsod go-
vori, poje in pripoveduje.21
Misel, kakor je v Trubarjevi parafrazi povzeta po Erazmu, sodi med tis-
te ideje, ki jih je Erazem posebno vneto razširjal. Poleg omenjenega spisa
Paraclesis jo lahko beremo, morda rahlo predrugačeno, a smiselno ven-
darle isto, npr. v uvodu Erazmovega najznamenitejšega biblijskega dela,
tj. v posvetilu »pobožnemu bralcu« grško-latinske izdaje novega zako-
na, podobno v enako naslovljenem posvetilu Parafraz 1524 in še drugje.
Tako da ni toliko bistveno, ali je imenovan »kmet, rokodelec, sel ali pas-
tir na polju« (pri Trubarju) ali »kmet za plugom in tkalec pri statvah...
popotnik na cesti« (tako Paraclesis22 in podobno »pio lectore«23, 1516). V
našem primeru ne gre prezreti, da je Trubar pri navajanju ideje imeno-
val določeno Erazmovo delo, ne le Erazma nasplošno.
Kar še posebej pada v oči, je to, da se v Trubarjevem opusu pojavlja
Luthrovo ime, najsi je iz dela velikega reformatorja črpal že za svojo prvo
knjigo, pozneje ko Erazmovo (Luther omenjen 1557). Na mestih pa ju naj-
demo imenovana drugega ob drugem, kar ni brez pomena. Prvi tak pri-
mer je, ko Trubar v pismu svojemu podporniku kralju Maksimilijanu
21 Gl. pod 16: str. 28. Po vsej verjetnosti se Trubar sklicuje tudi na Ciprijana (1558,
1562) in na Avguština (1562), ki sta izšla v Erazmovi izdaji.
22 J. Huizinga, Erasmus, Basel 1951, str. 124/125.
23 Erasmus v. Rotterdam, Briefe, izd. in uvod W. Köhler, Leipzig 1938, XXXI.
193
