Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 194
bilo je povedano
Erazmove parafraze in Calvinove institutiones v laškem, nemškem in slo-
venskem jeziku.19
Na robu pa je počastil spomin dragega pokojnika z gesto, vred-
no Bonomove humanistične šole, namreč, navedel je verz iz Vergilove
Eneide: »Et bene apud memores veteris stat gratia facti.« (Pri takih, ki
ne pozabljajo radi, trdno stoji zahvala za nekdanjo dobroto.) Tu smo
pri osnovnem podatku, ki je proučevalce Trubarjevega pisateljstva od
Kidriča dalje usmerjal v tematski krog Erazma Rotterdamskega. V na-
šem dosedanjem izvajanju so bile razlage vsaj obrisno nakazane, doda-
ti velja, da je Kidrič glede na datum izida Calvinovih Instiutiones (tako
Trubar; Kidričev pravilni naslov: Institutio religionis christianae, l. izd.
1536) opazil dve obdobji,v katerih je Trubar bil deležen sadov škofove hu-
manistično-reformatorske usmerjenosti.
Slovenska literarna znanost se je tolikanj ustavila ob dragocenem
podatku, da ni dovolj opazila še nekaterih ilustrativnih primerov, ki v
istem predgovoru prikazujejo Trubarjevo sorazmerno razpredeno in
intenzivno zanimanje za Erazma. Tako, ko na široko razlaga in uteme-
ljuje, kako da se je lotil prevajanja svetega pisma brez znanja hebrejšči-
ne in grščine. Iznenada, iz sveže ohranjenega spomina, mu kot stiliza-
cijska poživitev kane stavek:
... da človek težko in nezanesljivo s tujimi očmi gleda in s tujimi nogami
hodi, kakor pravi Erasmus o sv. Hilariju, ki tudi ni znal hebrejski.«20
Vir za navedbo iz Erazma ne more biti kaj drugega kot ena izmed nje-
govih številnih izdaj cerkvenih očetov, galskoromanski Hilarij, iz za-
četka 20-ih let.
Še dva cerkvena očeta sta dobila mesto v istem predgovoru, ne da
bi bil ob njih Erazem posebej imenovan, vendar je samo ob sebi jasno,
da ju je mogel Trubar poznati iz takrat aktualnih in najbolj dostopnih
Erazmovih izdaj: to sta »divus« Hieronymus, 1516 ali v novi izdaji 1524,
in Janez Krizostom v latinskem prevodu 1530. Na Jeronima, ki je Erazmu
19 Gl. pod 16: str. 20.
20 Gl. pod 16: str. 25.
192
Erazmove parafraze in Calvinove institutiones v laškem, nemškem in slo-
venskem jeziku.19
Na robu pa je počastil spomin dragega pokojnika z gesto, vred-
no Bonomove humanistične šole, namreč, navedel je verz iz Vergilove
Eneide: »Et bene apud memores veteris stat gratia facti.« (Pri takih, ki
ne pozabljajo radi, trdno stoji zahvala za nekdanjo dobroto.) Tu smo
pri osnovnem podatku, ki je proučevalce Trubarjevega pisateljstva od
Kidriča dalje usmerjal v tematski krog Erazma Rotterdamskega. V na-
šem dosedanjem izvajanju so bile razlage vsaj obrisno nakazane, doda-
ti velja, da je Kidrič glede na datum izida Calvinovih Instiutiones (tako
Trubar; Kidričev pravilni naslov: Institutio religionis christianae, l. izd.
1536) opazil dve obdobji,v katerih je Trubar bil deležen sadov škofove hu-
manistično-reformatorske usmerjenosti.
Slovenska literarna znanost se je tolikanj ustavila ob dragocenem
podatku, da ni dovolj opazila še nekaterih ilustrativnih primerov, ki v
istem predgovoru prikazujejo Trubarjevo sorazmerno razpredeno in
intenzivno zanimanje za Erazma. Tako, ko na široko razlaga in uteme-
ljuje, kako da se je lotil prevajanja svetega pisma brez znanja hebrejšči-
ne in grščine. Iznenada, iz sveže ohranjenega spomina, mu kot stiliza-
cijska poživitev kane stavek:
... da človek težko in nezanesljivo s tujimi očmi gleda in s tujimi nogami
hodi, kakor pravi Erasmus o sv. Hilariju, ki tudi ni znal hebrejski.«20
Vir za navedbo iz Erazma ne more biti kaj drugega kot ena izmed nje-
govih številnih izdaj cerkvenih očetov, galskoromanski Hilarij, iz za-
četka 20-ih let.
Še dva cerkvena očeta sta dobila mesto v istem predgovoru, ne da
bi bil ob njih Erazem posebej imenovan, vendar je samo ob sebi jasno,
da ju je mogel Trubar poznati iz takrat aktualnih in najbolj dostopnih
Erazmovih izdaj: to sta »divus« Hieronymus, 1516 ali v novi izdaji 1524,
in Janez Krizostom v latinskem prevodu 1530. Na Jeronima, ki je Erazmu
19 Gl. pod 16: str. 20.
20 Gl. pod 16: str. 25.
192
