Page 197 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 197
štefan barbarič
vajanja našteta Erazmov in Luthrov prevod, ki da jima prevajalci naj-
bolj sledijo.26
Poslej se v Trubarjevih delih sklicevanja na Luthra množe,
Erazmovega imena pa ni več zaslediti. Omenjeno bodi še to, da je pro-
testantski šolnik v Ljubljani Lenart Budina rabil kot pomoček pri študi-
ju latinske in grške frazeologije 4. izdajo Erazmovih Chiliades.
Ob Trubarjevem zanimanju za Erazma in glede na njegovo poznanje
del je dokumentirano jasno eno, da je Trubar v prvi dobi svojega pisate-
ljevanja precej črpal iz Erazma, vendar, da so vsa njegova sklicevanja na
Erazma in na avtorje, ki jih je humanistični učenjak izdajal, izbrana in
uporabljena v izrazitih in izključnih biblijskih povezavah.27
III
Na naslovni strani druge Trubarjeve knjige, abecednika z malim ka-
tekizmom (Tübingen 1550), stoji napis: Et omnis lingua confitebitur Deo.
Isti stavek apostola Pavla (Rimljanom XIV) je natisnjen v petih jezikih
in v različnih grafikah (vštevši glagolsko in cirilsko) na naslovni strani
Bohoričeve slovnice (Arcticae horulae, Wittenberg 1584).
Navajanje Pavlovega stavka je imelo v tedanjih slovenskih razmerah
dvojno, narodnokulturno in verskoidejno logiko: protestantski pisatelji
26 Gl. pod 16: str. 65. Prim. l. Polovič, Evangelij sv. Matevža v protestantskem „Prvem
delu Novega Testamenta“ iz l. 1562, Zbornik Matice Slovenske X, 1908, str. 56–73
(hrvatska prevajalca rabila Trubarjev prevod, Luther sam je temeljil na 2. Erazmo-
vi izdaji iz 1519).
27 Drugače, a zame nesprejemljivo: J. Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva, I,
Maribor 1968, str. 117/118 in 139/140. Popraviti velja dve netočnosti: Erazmova slika
ni odtisnjena v Trubarjevi izdaji celotnega novega zakona (1582), marveč na plat-
nicah knjige, tiskane v biblijskem zavodu v Urachu (A. Gspan, Prispevek k ikono-
grafiji P. Trubarja, Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, str. 153), in na lesenih platni-
cah izvoda novega zakona, ki je v mestni knjižnici v Schaffhausnu (M. Rupel, Nove
najdbe naših protestantik XVI. st., Lj. 1954, str. 14). in podatek o Hieronimu (ta ni
bil »poganski učenjak«). Popravek terja tudi napačna trditev K. Georgijevića, da je
Trubar prevajal Erazma (gl. Hrvatska književnost od 16. do 18. stoljeca u sjevernoj
Hrvatskoj i Bosni, Zagreb 1969, str. 24).
195
vajanja našteta Erazmov in Luthrov prevod, ki da jima prevajalci naj-
bolj sledijo.26
Poslej se v Trubarjevih delih sklicevanja na Luthra množe,
Erazmovega imena pa ni več zaslediti. Omenjeno bodi še to, da je pro-
testantski šolnik v Ljubljani Lenart Budina rabil kot pomoček pri študi-
ju latinske in grške frazeologije 4. izdajo Erazmovih Chiliades.
Ob Trubarjevem zanimanju za Erazma in glede na njegovo poznanje
del je dokumentirano jasno eno, da je Trubar v prvi dobi svojega pisate-
ljevanja precej črpal iz Erazma, vendar, da so vsa njegova sklicevanja na
Erazma in na avtorje, ki jih je humanistični učenjak izdajal, izbrana in
uporabljena v izrazitih in izključnih biblijskih povezavah.27
III
Na naslovni strani druge Trubarjeve knjige, abecednika z malim ka-
tekizmom (Tübingen 1550), stoji napis: Et omnis lingua confitebitur Deo.
Isti stavek apostola Pavla (Rimljanom XIV) je natisnjen v petih jezikih
in v različnih grafikah (vštevši glagolsko in cirilsko) na naslovni strani
Bohoričeve slovnice (Arcticae horulae, Wittenberg 1584).
Navajanje Pavlovega stavka je imelo v tedanjih slovenskih razmerah
dvojno, narodnokulturno in verskoidejno logiko: protestantski pisatelji
26 Gl. pod 16: str. 65. Prim. l. Polovič, Evangelij sv. Matevža v protestantskem „Prvem
delu Novega Testamenta“ iz l. 1562, Zbornik Matice Slovenske X, 1908, str. 56–73
(hrvatska prevajalca rabila Trubarjev prevod, Luther sam je temeljil na 2. Erazmo-
vi izdaji iz 1519).
27 Drugače, a zame nesprejemljivo: J. Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva, I,
Maribor 1968, str. 117/118 in 139/140. Popraviti velja dve netočnosti: Erazmova slika
ni odtisnjena v Trubarjevi izdaji celotnega novega zakona (1582), marveč na plat-
nicah knjige, tiskane v biblijskem zavodu v Urachu (A. Gspan, Prispevek k ikono-
grafiji P. Trubarja, Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, str. 153), in na lesenih platni-
cah izvoda novega zakona, ki je v mestni knjižnici v Schaffhausnu (M. Rupel, Nove
najdbe naših protestantik XVI. st., Lj. 1954, str. 14). in podatek o Hieronimu (ta ni
bil »poganski učenjak«). Popravek terja tudi napačna trditev K. Georgijevića, da je
Trubar prevajal Erazma (gl. Hrvatska književnost od 16. do 18. stoljeca u sjevernoj
Hrvatskoj i Bosni, Zagreb 1969, str. 24).
195
