Page 196 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 196
bilo je povedano
2. jan. 1560 opravičuje napake in pomanjkljivosti v lastnih tiskih s tem,
da se je to pripetilo že drugim in to najuglednejšim:
... dass etwas in trucken und im corrigieren ist übersehen... und ain wort
improprie auss mangel der sprach oder sonst unbedächtlich möchte
verdolmetscht worden sein. Sollichs ist auch den LXX, Symmacho, Aequi-
lae, Iheronimo, Erasmo, Luthero, und andern widerfaren.24
Malo je verjetno – da ne rečemo: ni verjetno –, da bi Trubar mo-
gel imeti v razvidu Erazmovo publicistiko v široki vrsti del, vendar je
vredno omeniti, da najdemo podobno misel o naključnih napakah v
Hieronimu in še pri drugih veljavnih avtorjih tudi pri Erazmu. Naj nave-
demo samo en primer. V polemičnem spisu proti Luthru (replika na De
servo arbitrio), naslovljenem Hyperastistes (1526), je Erazem poudaril:
Želim, da bi Ti in Tvoji zvedeli, najprej, kar zadeva sveto pismo, da sem
pri razlagi pač lahko tu in tam pogrešil, kar, kot poveš, se je tu in tam zgo-
dilo tudi Hieronimu ...
Posvetilo istemu, kralju Maksimilijanu, napisano za glagolski prvi
del novega testamenta (1562), je Trubarju še enkrat dalo priložnost, da
se je razživel kot poročevalec o verskih in drugih razmerah v južnih slo-
vanskih deželah. Želeč vladarja informirati »o ubogih kristjanih, ki so
prisiljeni živeti pod turškim trinoštvom v Bosni in njeni okolici, v Srbiji,
Bolgariji in v sosednih deželah«, je na široko pripovedoval o pravoslav-
ni liturgiji in pri tem ni pozabil omeniti, da je njihova maša tista maša,
ki jo je Erazem Rotterdamski prevel pred leti iz grščine v latinščino in ki
jo nahajamo na koncu petega zvezka spisov Ivana Krisosoma, knezoško-
fa carigrajskega.25
Podatek da slutiti, da je Trubar Erazmove izdaje cerkvenih očetov ne-
redko jemal v roke. V istem predgovoru sta med predlogami virov pre-
24 Th. Elze, P. Trubers Briefe, Tübingen 1897, str. 38.
25 Gl. pod 16: str. 54.
194
2. jan. 1560 opravičuje napake in pomanjkljivosti v lastnih tiskih s tem,
da se je to pripetilo že drugim in to najuglednejšim:
... dass etwas in trucken und im corrigieren ist übersehen... und ain wort
improprie auss mangel der sprach oder sonst unbedächtlich möchte
verdolmetscht worden sein. Sollichs ist auch den LXX, Symmacho, Aequi-
lae, Iheronimo, Erasmo, Luthero, und andern widerfaren.24
Malo je verjetno – da ne rečemo: ni verjetno –, da bi Trubar mo-
gel imeti v razvidu Erazmovo publicistiko v široki vrsti del, vendar je
vredno omeniti, da najdemo podobno misel o naključnih napakah v
Hieronimu in še pri drugih veljavnih avtorjih tudi pri Erazmu. Naj nave-
demo samo en primer. V polemičnem spisu proti Luthru (replika na De
servo arbitrio), naslovljenem Hyperastistes (1526), je Erazem poudaril:
Želim, da bi Ti in Tvoji zvedeli, najprej, kar zadeva sveto pismo, da sem
pri razlagi pač lahko tu in tam pogrešil, kar, kot poveš, se je tu in tam zgo-
dilo tudi Hieronimu ...
Posvetilo istemu, kralju Maksimilijanu, napisano za glagolski prvi
del novega testamenta (1562), je Trubarju še enkrat dalo priložnost, da
se je razživel kot poročevalec o verskih in drugih razmerah v južnih slo-
vanskih deželah. Želeč vladarja informirati »o ubogih kristjanih, ki so
prisiljeni živeti pod turškim trinoštvom v Bosni in njeni okolici, v Srbiji,
Bolgariji in v sosednih deželah«, je na široko pripovedoval o pravoslav-
ni liturgiji in pri tem ni pozabil omeniti, da je njihova maša tista maša,
ki jo je Erazem Rotterdamski prevel pred leti iz grščine v latinščino in ki
jo nahajamo na koncu petega zvezka spisov Ivana Krisosoma, knezoško-
fa carigrajskega.25
Podatek da slutiti, da je Trubar Erazmove izdaje cerkvenih očetov ne-
redko jemal v roke. V istem predgovoru sta med predlogami virov pre-
24 Th. Elze, P. Trubers Briefe, Tübingen 1897, str. 38.
25 Gl. pod 16: str. 54.
194
