Page 47 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 47
tanja žigon
je (Käßmann 2017). Če se torej ozremo nazaj, moramo biti previdni, saj
so obletnice reformacije vedno povezane z vsakokratnim prevladujo-
čim duhom časa.
Na Slovenskem so se v takšnih kontekstih sicer večkrat omenjali tudi
Luther in začetki reformacije na Nemškem, a v ospredju je bil seveda
Primož Trubar. Slovensko kulturno zavest je nedvomno zaznamoval do
te mere, da je Slovenija v letu po razglasitvi samostojnosti (1992) dan re-
formacije razglasila za državni praznik in dela prost dan; poleg tega je
Slovenija tudi edina država članica EU, ki ima na svojem evrskem ko-
vancu upodobljenega reformatorja in protestantskega duhovnika, to-
rej Trubarja.
Z ozirom na petstoletnico reformacije, ki smo jo praznovali lani in
smo jo slovesno obeležili tudi na Slovenskem,5 pričujoči prispevek, ki se
osredotoča na dogajanje v Ljubljani leta 1917,6 obravnava vprašanje, ali
in kako so se tu pred sto leti, sredi prve svetovne vojne, spomnili refor-
macijskih dogodkov izpred petstotih let. Na osnovi arhivskih virov in
(žal redkih) objav v tedanjem časopisju, ki je izhajalo bodisi v nemšči-
ni ali v slovenščini, so v nadaljevanju rekonstruirani tedanji dogodki v
glavnem mestu Kranjske,7 pri čemer predvidevamo, da je reformacijski
5 V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila na ogled postavljena osred
nja razstava ob reformacijskem jubileju, ki jo je zasnoval Jonatan Vinkler (»Bož-
ja beseda ostane na veke«, dostop 23. september 2018: http://www.nuk.uni-lj.si/
aktualno/razstave/2016/beseda-bozja), na Ljubljanskem gradu pa so si obisko-
valci lahko ogledali razstavo »Raz-stavljena usta. Z Luthrom v svet besed« (Aha-
čič 2017), ki jo je v Ljubljano pripeljal Goethe-Institut (»Aufs Maul geschaut. Mit
Luther in die Welt der Wörter«, kurator Friederich W. Block (Kassel), dostop
25. avgust 2018: https://www.goethe.de/ins/si/de/ver.cfm?fuseaction=events.
detail&event_id=20941130).
6 O nemških evangeličanih na Slovenskem v obdobju med obema vojnama piše
Boštjan Zajšek (2011, 91–106), poglobljeno o verski solidarnosti nemških protes-
tantov z evangeličani v slovenskih deželah Angela Ilić (2016, 193–219), o začetkih
luteranske cerkve na Slovenskem pa Luka in Angela Ilić (2017, 116–23).
7 Obsežno bibliografijo o protestantizmu na Slovenskem je sestavil letos preminu-
li zgodovinar in arhivar Franc Kuzmič (1995, 139–216). Njegovo delo je za obdobje
od 1995 do 2005 že dopolnil zgodovinar Alojz Cindrič (2006, 387–430).
45
je (Käßmann 2017). Če se torej ozremo nazaj, moramo biti previdni, saj
so obletnice reformacije vedno povezane z vsakokratnim prevladujo-
čim duhom časa.
Na Slovenskem so se v takšnih kontekstih sicer večkrat omenjali tudi
Luther in začetki reformacije na Nemškem, a v ospredju je bil seveda
Primož Trubar. Slovensko kulturno zavest je nedvomno zaznamoval do
te mere, da je Slovenija v letu po razglasitvi samostojnosti (1992) dan re-
formacije razglasila za državni praznik in dela prost dan; poleg tega je
Slovenija tudi edina država članica EU, ki ima na svojem evrskem ko-
vancu upodobljenega reformatorja in protestantskega duhovnika, to-
rej Trubarja.
Z ozirom na petstoletnico reformacije, ki smo jo praznovali lani in
smo jo slovesno obeležili tudi na Slovenskem,5 pričujoči prispevek, ki se
osredotoča na dogajanje v Ljubljani leta 1917,6 obravnava vprašanje, ali
in kako so se tu pred sto leti, sredi prve svetovne vojne, spomnili refor-
macijskih dogodkov izpred petstotih let. Na osnovi arhivskih virov in
(žal redkih) objav v tedanjem časopisju, ki je izhajalo bodisi v nemšči-
ni ali v slovenščini, so v nadaljevanju rekonstruirani tedanji dogodki v
glavnem mestu Kranjske,7 pri čemer predvidevamo, da je reformacijski
5 V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila na ogled postavljena osred
nja razstava ob reformacijskem jubileju, ki jo je zasnoval Jonatan Vinkler (»Bož-
ja beseda ostane na veke«, dostop 23. september 2018: http://www.nuk.uni-lj.si/
aktualno/razstave/2016/beseda-bozja), na Ljubljanskem gradu pa so si obisko-
valci lahko ogledali razstavo »Raz-stavljena usta. Z Luthrom v svet besed« (Aha-
čič 2017), ki jo je v Ljubljano pripeljal Goethe-Institut (»Aufs Maul geschaut. Mit
Luther in die Welt der Wörter«, kurator Friederich W. Block (Kassel), dostop
25. avgust 2018: https://www.goethe.de/ins/si/de/ver.cfm?fuseaction=events.
detail&event_id=20941130).
6 O nemških evangeličanih na Slovenskem v obdobju med obema vojnama piše
Boštjan Zajšek (2011, 91–106), poglobljeno o verski solidarnosti nemških protes-
tantov z evangeličani v slovenskih deželah Angela Ilić (2016, 193–219), o začetkih
luteranske cerkve na Slovenskem pa Luka in Angela Ilić (2017, 116–23).
7 Obsežno bibliografijo o protestantizmu na Slovenskem je sestavil letos preminu-
li zgodovinar in arhivar Franc Kuzmič (1995, 139–216). Njegovo delo je za obdobje
od 1995 do 2005 že dopolnil zgodovinar Alojz Cindrič (2006, 387–430).
45
