Page 48 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 48
razprave, študije
jubilej zasenčila vojna, da so ga praznovali v ozkem krogu evangeličan-
ske občine ter da širša javnost nanj ni bila zares pozorna.
Ustanovitev evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani
Če primerjamo razvoj v osrednjem delu današnje Slovenije z razvojem
na severovzhodu, kjer pri nas še danes živi največ evangeličanov,
hitro ugotovimo, da so za razliko od notranjeavstrijskih dežel, kjer je
protireformacijsko gibanje v veliki meri izkoreninilo protestantizem,
v Pomurje in Porabje tako z ogrskega kot nemškega prostora že v
začetku 16. stoletja prodirale reformacijske ideje. Konec 16. stoletja je
na severovzhodu k evangeličanski cerkvi sodilo celotno območje med
Monoštrom, Petanjci in Dolnjo Lendavo, in sicer sta se tu »močno
prepletali evangeličanska in reformirana smer protestantizma, odvisno
od premoči evangeličanskih in reformiranih velikašev na Ogrskem«
(Kuzmič 1996, 52–55), protestantizem pa se je dokončno utrdil v prvi
polovici 17. stoletja (Kuzmič 2008, 116–27). Razlogi za to so raznoliki,
predvsem je zaradi še neoblikovanega meščanstva kmečki stan pos-
tal nosilec nove vere, zemljiška gospoda pa je bila zaradi turške ne-
varnosti dokaj ravnodušna do protireformacije in je spoštovala versko
svobodo (Šebjančič 1971, 159–65; Šebjančič 1977, 25–35). Seveda je pot-
rebno omeniti tudi, da so bile po izgonu protestantov s Štajerske in
Kranjske pretrgane vse vezi z rojaki na desnem bregu Mure, kar je po-
menilo, da so morali na severovzhodu iskati somišljenike na madžar-
skem ozemlju (Fujs 1996, 63). Po tolerančnem patentu Jožefa II. iz leta
1781 so protestanti v Pomurju živeli v okviru madžarske evangeličan-
ske cerkve augsburške veroizpovedi, vse dokler leta 1922 ni bila usta-
novljena Prekmurska evangeličanska šinjorija (seniorat), s čimer je bila
odpravljena več kot 360-letna priključenost madžarski cerkvi (Kuzmič
1996, 56). A tudi seniorat ni imel popolne samostojnosti, saj je deloval
v okviru evangeličanske cerkve v Kraljevini Jugoslaviji8 in tako ohranil
8 Zunaj Prekmurja, v Dravski banovini, je deloval seniorat nemške evangeličanske
cerkve.
46
jubilej zasenčila vojna, da so ga praznovali v ozkem krogu evangeličan-
ske občine ter da širša javnost nanj ni bila zares pozorna.
Ustanovitev evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani
Če primerjamo razvoj v osrednjem delu današnje Slovenije z razvojem
na severovzhodu, kjer pri nas še danes živi največ evangeličanov,
hitro ugotovimo, da so za razliko od notranjeavstrijskih dežel, kjer je
protireformacijsko gibanje v veliki meri izkoreninilo protestantizem,
v Pomurje in Porabje tako z ogrskega kot nemškega prostora že v
začetku 16. stoletja prodirale reformacijske ideje. Konec 16. stoletja je
na severovzhodu k evangeličanski cerkvi sodilo celotno območje med
Monoštrom, Petanjci in Dolnjo Lendavo, in sicer sta se tu »močno
prepletali evangeličanska in reformirana smer protestantizma, odvisno
od premoči evangeličanskih in reformiranih velikašev na Ogrskem«
(Kuzmič 1996, 52–55), protestantizem pa se je dokončno utrdil v prvi
polovici 17. stoletja (Kuzmič 2008, 116–27). Razlogi za to so raznoliki,
predvsem je zaradi še neoblikovanega meščanstva kmečki stan pos-
tal nosilec nove vere, zemljiška gospoda pa je bila zaradi turške ne-
varnosti dokaj ravnodušna do protireformacije in je spoštovala versko
svobodo (Šebjančič 1971, 159–65; Šebjančič 1977, 25–35). Seveda je pot-
rebno omeniti tudi, da so bile po izgonu protestantov s Štajerske in
Kranjske pretrgane vse vezi z rojaki na desnem bregu Mure, kar je po-
menilo, da so morali na severovzhodu iskati somišljenike na madžar-
skem ozemlju (Fujs 1996, 63). Po tolerančnem patentu Jožefa II. iz leta
1781 so protestanti v Pomurju živeli v okviru madžarske evangeličan-
ske cerkve augsburške veroizpovedi, vse dokler leta 1922 ni bila usta-
novljena Prekmurska evangeličanska šinjorija (seniorat), s čimer je bila
odpravljena več kot 360-letna priključenost madžarski cerkvi (Kuzmič
1996, 56). A tudi seniorat ni imel popolne samostojnosti, saj je deloval
v okviru evangeličanske cerkve v Kraljevini Jugoslaviji8 in tako ohranil
8 Zunaj Prekmurja, v Dravski banovini, je deloval seniorat nemške evangeličanske
cerkve.
46
