Page 50 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 50
razprave, študije
oktobra 1850,10 medtem ko so temeljni kamen za gradnjo nove evangeli-
čanske cerkve položili leto pozneje in jo posvetili leta 1852. V primerjavi
s katoliško cerkvijo je evangeličanska predstavljala, tako kot je to še da-
nes, manjšino. V slavnostnem poročilu ob 75-letnici ustanovitve cerkve-
ne občine leta 1927 tako preberemo, da je evangeličanska cerkev edino
pribežališče oz. trdnjava evangeličanskega življenja med skoraj milijo-
nom drugače verujočih, torej, kot piše v izvirniku, »alleiniger Hort evan-
gelischen Lebens unter fast einer Million Andersgläubigen« (Festbericht
1927, 3)11. Sprva majhna cerkvena občina je leta 1912 štela že 600 članov.
To je bilo v primerjavi z drugimi evangeličanskimi občinami v okolici
vseeno relativno malo, sploh če pomislimo, da je imela celjska cerkve-
na občina istega leta 551 članov, v Trstu so jih našteli 835, za rezidenčno
mesto Dunaj pa statistike izpričujejo 10.725 članov (Cvelfar 2004, 133;
XV. Superintendial 1913, 3012).
V ljubljanski cerkveni občini je maja 1855 odprla svoja vrata tudi
evangeličanska šola z nemškim učnim jezikom, kar pomeni, da so iz-
obrazbi namenjali veliko pozornosti. Šola pa ni bila namenjena le ma-
ternim govorcem, večinoma evangeličanom, obiskovali so jo tudi otro-
ci iz katoliških družin (Matić 2002, 423–24; Ilić 2016, 198–99). Večina
Slovencev je namreč govorila oba deželna jezika, nemško in slovensko,
slovenska inteligenca, ki pa je vse do ustanovitve univerze 1919 študirala
večinoma na dunajski almi mater, pa je nemško pogosto obvladala bo-
lje kot slovensko (Žigon et al. 2017, 53–57). Slavnostni otvoritvi evange-
ličanske šole so, kot je poročal Laibacher Zeitung v svoji 121. številki, ki
je izšla 29. maja 1855 (str. 526), prisostvovali številni pomembni možje iz
javnega in političnega življenja, med njimi grof Chorinsky, dvorni sve-
tnik grof Hohenwart, policijski direktor in vladni svetnik Strobach ter
šolski svetnik dr. Močnik. Šele v osemdesetih letih 19. stoletja se je v luči
politično zaostrenih odnosov med Nemci in Slovenci na Kranjskem (več
10 Prva bogoslužja so potekala po domovih že v prvi polovici 19. stoletja. V Ljubljani
so prvo bogoslužje obhajali leta 1826 (ZAL LJU 295, fasc. 23, šk. 44, mapa 7:
Festbericht, 3); prim. tudi kratek in zelo splošen oris nastanka in zgodovine evan-
geličanske cerkvene občine v Ljubljani v Dvořák Drašler 2004.
11 ZAL LJU 295, fasc. 23, šk. 44, mapa 7.
12 ZAL LJU 295, fasc. 19, šk. 38.
48
oktobra 1850,10 medtem ko so temeljni kamen za gradnjo nove evangeli-
čanske cerkve položili leto pozneje in jo posvetili leta 1852. V primerjavi
s katoliško cerkvijo je evangeličanska predstavljala, tako kot je to še da-
nes, manjšino. V slavnostnem poročilu ob 75-letnici ustanovitve cerkve-
ne občine leta 1927 tako preberemo, da je evangeličanska cerkev edino
pribežališče oz. trdnjava evangeličanskega življenja med skoraj milijo-
nom drugače verujočih, torej, kot piše v izvirniku, »alleiniger Hort evan-
gelischen Lebens unter fast einer Million Andersgläubigen« (Festbericht
1927, 3)11. Sprva majhna cerkvena občina je leta 1912 štela že 600 članov.
To je bilo v primerjavi z drugimi evangeličanskimi občinami v okolici
vseeno relativno malo, sploh če pomislimo, da je imela celjska cerkve-
na občina istega leta 551 članov, v Trstu so jih našteli 835, za rezidenčno
mesto Dunaj pa statistike izpričujejo 10.725 članov (Cvelfar 2004, 133;
XV. Superintendial 1913, 3012).
V ljubljanski cerkveni občini je maja 1855 odprla svoja vrata tudi
evangeličanska šola z nemškim učnim jezikom, kar pomeni, da so iz-
obrazbi namenjali veliko pozornosti. Šola pa ni bila namenjena le ma-
ternim govorcem, večinoma evangeličanom, obiskovali so jo tudi otro-
ci iz katoliških družin (Matić 2002, 423–24; Ilić 2016, 198–99). Večina
Slovencev je namreč govorila oba deželna jezika, nemško in slovensko,
slovenska inteligenca, ki pa je vse do ustanovitve univerze 1919 študirala
večinoma na dunajski almi mater, pa je nemško pogosto obvladala bo-
lje kot slovensko (Žigon et al. 2017, 53–57). Slavnostni otvoritvi evange-
ličanske šole so, kot je poročal Laibacher Zeitung v svoji 121. številki, ki
je izšla 29. maja 1855 (str. 526), prisostvovali številni pomembni možje iz
javnega in političnega življenja, med njimi grof Chorinsky, dvorni sve-
tnik grof Hohenwart, policijski direktor in vladni svetnik Strobach ter
šolski svetnik dr. Močnik. Šele v osemdesetih letih 19. stoletja se je v luči
politično zaostrenih odnosov med Nemci in Slovenci na Kranjskem (več
10 Prva bogoslužja so potekala po domovih že v prvi polovici 19. stoletja. V Ljubljani
so prvo bogoslužje obhajali leta 1826 (ZAL LJU 295, fasc. 23, šk. 44, mapa 7:
Festbericht, 3); prim. tudi kratek in zelo splošen oris nastanka in zgodovine evan-
geličanske cerkvene občine v Ljubljani v Dvořák Drašler 2004.
11 ZAL LJU 295, fasc. 23, šk. 44, mapa 7.
12 ZAL LJU 295, fasc. 19, šk. 38.
48
