Page 118 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 118
študijski večeri
Za tiga volo Gospud Bug, Oča nebeski, iz ž’nega velike gnade inu myl-
hosti v suyem modrim svetu, v ti Troyci, ye znešal an čuden pot tiga člove-
ka spet sturiti dobriga. H’timu ye odločil suiga lubiga synu Jezusa Kristusa
Gospudi inu ohranenika našiga, de ye v tim časi morall postati an človik
inu byti an SPRAVLAVIC vmei Bugom inu človekom. Na nega ye Bug tudi
polužill vseh ludi grehe.
In zdaj sledi pomen Kristusovega trpljenja:
H timu vsimu, ta Syn Božy ye volan bill inu pokoren inu kadaj ye ta
čas prišall, vzame tu tčlovestvu na-se, tar na-se naloži te grehe vsiga sveid
ta inu tudi vzame na-se ta velik serd božy zubper ta greh inu pusti Bogu
inu božy pravici te grehe štraiffati na sebi inu v’ti štraiffingi se Jezus taku
volnu, pokornu inu pohlevnu derži, koker ano jagne v’ti mesnici. Inu Bug
ye suiga Synu za naših grehou volo štraiffal napoprei na duši, v’ti veisty
z’velyko žalostyo inu gar z velykim strahum, de v’ti žalosti inu strahu ye
karvau putt pottill, potle gmalu na duši inu telesu ga ye pustill zaspotova-
ti, gažlati, kryžati, offrati inu vmoriti na tim kryži. Taku syllnu ye bull Bug
serdit zubper te grehe, katere ye tedai nega Syn na sebi nossill.
Le-tu ima vsaki človik dobru rezmisliti inu nihdar ne pozabiti, koku
ye ta greh ana souvražna reč pred Bugom, de nei billu v’nebi tar na zem-
li druziga plačilla, kir bi bill zadosti Bogu za ta greh. Samuč ta kry inu ta
offer samiga Synu Božyga.
Ta teološko-filozofski traktat je nabit z izrazi, ki nosijo tudi filozofski
pomen. Vzemimo »tčlovestvu«, ki ustreza nemškemu das Menschsein,
»biti-človek«, v tridesetih letih prejšnjega stoletja so temu rekli »člo-
večanstvo«. Sintagma »vzeti tu tčlovestvu na-se« se prevaja z »učlove-
čiti se«. Filozofsko težo ima tudi formula »veiditi inu spomisliti«. Na
dozdevnost meri Trubarjev »koker mnogaterimu se zdy«. Apel na ra-
zum oziroma razumevanje ali nemški Verstand je »zastopnost«, na pra-
vo spoznanje meri sintagma »ta človik ne zna prou«. Trubarjeva »šega«
se pokriva z nemško die Art, ki ji pomensko ustrezajo besede na liniji
čud, nrav, način. Zato bi se »huda naša šega« prevedlo v nemščino kot
unsere Bösartigkeit, torej naša zla čud. Trubarjeva »človeska reč« je die
116
Za tiga volo Gospud Bug, Oča nebeski, iz ž’nega velike gnade inu myl-
hosti v suyem modrim svetu, v ti Troyci, ye znešal an čuden pot tiga člove-
ka spet sturiti dobriga. H’timu ye odločil suiga lubiga synu Jezusa Kristusa
Gospudi inu ohranenika našiga, de ye v tim časi morall postati an človik
inu byti an SPRAVLAVIC vmei Bugom inu človekom. Na nega ye Bug tudi
polužill vseh ludi grehe.
In zdaj sledi pomen Kristusovega trpljenja:
H timu vsimu, ta Syn Božy ye volan bill inu pokoren inu kadaj ye ta
čas prišall, vzame tu tčlovestvu na-se, tar na-se naloži te grehe vsiga sveid
ta inu tudi vzame na-se ta velik serd božy zubper ta greh inu pusti Bogu
inu božy pravici te grehe štraiffati na sebi inu v’ti štraiffingi se Jezus taku
volnu, pokornu inu pohlevnu derži, koker ano jagne v’ti mesnici. Inu Bug
ye suiga Synu za naših grehou volo štraiffal napoprei na duši, v’ti veisty
z’velyko žalostyo inu gar z velykim strahum, de v’ti žalosti inu strahu ye
karvau putt pottill, potle gmalu na duši inu telesu ga ye pustill zaspotova-
ti, gažlati, kryžati, offrati inu vmoriti na tim kryži. Taku syllnu ye bull Bug
serdit zubper te grehe, katere ye tedai nega Syn na sebi nossill.
Le-tu ima vsaki človik dobru rezmisliti inu nihdar ne pozabiti, koku
ye ta greh ana souvražna reč pred Bugom, de nei billu v’nebi tar na zem-
li druziga plačilla, kir bi bill zadosti Bogu za ta greh. Samuč ta kry inu ta
offer samiga Synu Božyga.
Ta teološko-filozofski traktat je nabit z izrazi, ki nosijo tudi filozofski
pomen. Vzemimo »tčlovestvu«, ki ustreza nemškemu das Menschsein,
»biti-človek«, v tridesetih letih prejšnjega stoletja so temu rekli »člo-
večanstvo«. Sintagma »vzeti tu tčlovestvu na-se« se prevaja z »učlove-
čiti se«. Filozofsko težo ima tudi formula »veiditi inu spomisliti«. Na
dozdevnost meri Trubarjev »koker mnogaterimu se zdy«. Apel na ra-
zum oziroma razumevanje ali nemški Verstand je »zastopnost«, na pra-
vo spoznanje meri sintagma »ta človik ne zna prou«. Trubarjeva »šega«
se pokriva z nemško die Art, ki ji pomensko ustrezajo besede na liniji
čud, nrav, način. Zato bi se »huda naša šega« prevedlo v nemščino kot
unsere Bösartigkeit, torej naša zla čud. Trubarjeva »človeska reč« je die
116
