Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 117
božidar debenjak
ženo, otroke inu za vse tu, kar k temu lebnu sliši, imamo tudi v’poku-
ri inu v’veri prossiti oli pag v ti viži. Aku Gospudi Bogu dopade, ye li
nega vola inu ye li nam nucnu, v takim neimamo Bogu masse inu časa
postaviti.« Nedopustno je od Boga zahtevati, kaj šele od njega pričako-
vati, izpolnitev v meri (»mass«) in času. Merilo molitve je prošnja »zgo-
di se tvoja volja«. Obračanje na Boga v očenašu je nekaj čisto drugega
od konkretnih prošenj. Sledi predstavitev očenaša, didaktično razčle-
njenega v sedem prošenj.
5.5.
Sledi daljše poglavje »An kratig navuk, zakai se pridiguye inu
kersčuye«. Poglavje je teološki traktat o razmerju človek – Bog in o
tem, da je bil nujen srednik, »SPRAVLAVIC«, torej prinašalec sprave z
Bogom. Traktat je miselno zahteven, v njem uporabljene besede pa ima-
jo večinoma tudi filozofski pomen.
Vsaki človik, kateri hoče prou zastopiti tu skrivnu veliku čudo božye,
zakai ye Gospud Bug suiga synu Jezusa Kristusa poslall iz nebes na ta
sveidt, de ye tu tčlovestvu na-se vzel tar pustill se martrati inu zakai se
kersčuje, kai nam tu nuca. Ta ima veiditi inu spomisliti, kakove šege ye ta
človik po tei naturi. Ta človeska reč nekar taku dobru ne stoy pruti Bogu,
koker mnogaterimu se zdy. Od te hude naše šege nam Svetu pismu povsod
pravi. Ta človik skuzi ta greh (v katerim ye počet inu royen) ye izkažen na
duši inu na telesu. Na duši ye izkažena ta zastopnost inu ta vola, ta človik
ne zna prou Boga v ti Troyci, on ne zna tudi tih riči, kir so na sveidtu, ye
cillu preprost inu norčast inu ta človeska vola ye tudi huda, se ne boy prou
Boga, tiga iz serca ne lubi, nemu inu nega zapuvidi nei rada pokorna. Člo-
vik, kar Bug nemu naloži koker buštvu, bolezan inu to smert, nekar rad ne
terpi, ima v sebi hude žele inu lušte. Tu tellu pag ye glih taku izkaženu, ye
podverženu vsem boleznom, ti smerti, smradu inu tei gnilhadi. Zatu ana
taka reč, koker ye ta človik, kir ye hud, nečist, izpačen, krivičin, izkažen,
zgul tema, lhaža, smert inu prekletye inu zgul greh, ta ne mora Bogu do-
pasti. Zakai Bug ye dober, pravičin, svet, luč, sama risnica, ta leben inu že-
gen. Obtu Bug inu človik sta si na vseim cillu zubper, ne morata po tei na-
turi vkupe prebivati.
115
ženo, otroke inu za vse tu, kar k temu lebnu sliši, imamo tudi v’poku-
ri inu v’veri prossiti oli pag v ti viži. Aku Gospudi Bogu dopade, ye li
nega vola inu ye li nam nucnu, v takim neimamo Bogu masse inu časa
postaviti.« Nedopustno je od Boga zahtevati, kaj šele od njega pričako-
vati, izpolnitev v meri (»mass«) in času. Merilo molitve je prošnja »zgo-
di se tvoja volja«. Obračanje na Boga v očenašu je nekaj čisto drugega
od konkretnih prošenj. Sledi predstavitev očenaša, didaktično razčle-
njenega v sedem prošenj.
5.5.
Sledi daljše poglavje »An kratig navuk, zakai se pridiguye inu
kersčuye«. Poglavje je teološki traktat o razmerju človek – Bog in o
tem, da je bil nujen srednik, »SPRAVLAVIC«, torej prinašalec sprave z
Bogom. Traktat je miselno zahteven, v njem uporabljene besede pa ima-
jo večinoma tudi filozofski pomen.
Vsaki človik, kateri hoče prou zastopiti tu skrivnu veliku čudo božye,
zakai ye Gospud Bug suiga synu Jezusa Kristusa poslall iz nebes na ta
sveidt, de ye tu tčlovestvu na-se vzel tar pustill se martrati inu zakai se
kersčuje, kai nam tu nuca. Ta ima veiditi inu spomisliti, kakove šege ye ta
človik po tei naturi. Ta človeska reč nekar taku dobru ne stoy pruti Bogu,
koker mnogaterimu se zdy. Od te hude naše šege nam Svetu pismu povsod
pravi. Ta človik skuzi ta greh (v katerim ye počet inu royen) ye izkažen na
duši inu na telesu. Na duši ye izkažena ta zastopnost inu ta vola, ta človik
ne zna prou Boga v ti Troyci, on ne zna tudi tih riči, kir so na sveidtu, ye
cillu preprost inu norčast inu ta človeska vola ye tudi huda, se ne boy prou
Boga, tiga iz serca ne lubi, nemu inu nega zapuvidi nei rada pokorna. Člo-
vik, kar Bug nemu naloži koker buštvu, bolezan inu to smert, nekar rad ne
terpi, ima v sebi hude žele inu lušte. Tu tellu pag ye glih taku izkaženu, ye
podverženu vsem boleznom, ti smerti, smradu inu tei gnilhadi. Zatu ana
taka reč, koker ye ta človik, kir ye hud, nečist, izpačen, krivičin, izkažen,
zgul tema, lhaža, smert inu prekletye inu zgul greh, ta ne mora Bogu do-
pasti. Zakai Bug ye dober, pravičin, svet, luč, sama risnica, ta leben inu že-
gen. Obtu Bug inu človik sta si na vseim cillu zubper, ne morata po tei na-
turi vkupe prebivati.
115
