Page 128 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 128
študijski večeri
svetovne vojne predstavnik Kraljevine Jugoslavije pri Društvu naro-
dov v Ženevi.
Kot univerzitetni profesor je razvijal nov koncept demokratične
družbene ureditve, ki ga je označil za samoupravo in ki naj bi zagotavljal
pravično socialno politiko, zasnovano na uspešnem tržnem gospodar-
stvu. Svojo teorijo je celovito predstavil v obširni monografiji Za nov
družabni red, in sicer v dveh delih (1933, 1935). Prvotno je delo podna-
slovil Sistem krščanskega socializma, a ga je zaradi prepovedi rabe ime-
na socializem, ki jo je zahtevala okrožnica Quadragesimo anno1 Pija XI.,
spremenil v Sistem socialnega aktivizma. Vendar je ideji socializma ostal
zvest in je v imenovani knjigi to pojasnil: »V okrožnici Quadragesimo
anno so naznačeni skoro vsi važnejši gospodarski in socialni nauki, ki
tvorijo idejno ogrodje krščanskega socializma v našem smislu.« (Gosar
1933, 156)
Gosar je torej dosledno vztrajal pri teoriji krščanskega socializma,
kakor ga je deklariral ob vstopu v politiko Slovenske ljudske stranke. Na
5. katoliškem shodu (l. 1923) v Ljubljani je izrazil svoj radikalni program,
ki pa ga vodstvo SLS ni sprejelo v program:
Tovariši, tovarišice! Izmed vseh vprašanj, ki se bodo te dni obravnava-
la na zborovanjih V. katoliškega shoda, je brez dvoma najvažnejše social-
no vprašanje. Človeku je treba najprej, da more živeti. Brez tega bi morali
ostati vsi sklepi in vse resolucije o verskem in prosvetnem napredku naše-
ga ljudstva nujno le prazna beseda … Tudi ureditev političnih zadev je ne-
mogoča, dokler niso socialne razmere vsaj za silo znosne, dokler niso vsaj
najtežja socialna vprašanja rešena. (Gosar 1932, 61)
Vsa naslednja leta je med njim in ideologom političnega katolicizma
Alešem Ušeničnikom, profesorjem filozofije in sociologije na Teološki
fakulteti, potekala polemika o socialnih vprašanjih in politiki klerikal-
1 Pij XI. je v okrožnici obsodil krščanski socializem: »Religiozni socializem,
k rščanski socializem so protislovni izrazi: nihče ne more biti obenem dober ka-
toličan in pravi socialist. […] Socializem se […] ne more spraviti v sklad z verski-
mi nauki katoliške Cerkve, zakaj njegova zamisel družbe je popolnoma tuja krš
čanski resnici.« (1931, 215–16) Ta doktrinarna obsodba krščanskega socializma je
povzročila razkol katoliškega tabora na Slovenskem.
126
svetovne vojne predstavnik Kraljevine Jugoslavije pri Društvu naro-
dov v Ženevi.
Kot univerzitetni profesor je razvijal nov koncept demokratične
družbene ureditve, ki ga je označil za samoupravo in ki naj bi zagotavljal
pravično socialno politiko, zasnovano na uspešnem tržnem gospodar-
stvu. Svojo teorijo je celovito predstavil v obširni monografiji Za nov
družabni red, in sicer v dveh delih (1933, 1935). Prvotno je delo podna-
slovil Sistem krščanskega socializma, a ga je zaradi prepovedi rabe ime-
na socializem, ki jo je zahtevala okrožnica Quadragesimo anno1 Pija XI.,
spremenil v Sistem socialnega aktivizma. Vendar je ideji socializma ostal
zvest in je v imenovani knjigi to pojasnil: »V okrožnici Quadragesimo
anno so naznačeni skoro vsi važnejši gospodarski in socialni nauki, ki
tvorijo idejno ogrodje krščanskega socializma v našem smislu.« (Gosar
1933, 156)
Gosar je torej dosledno vztrajal pri teoriji krščanskega socializma,
kakor ga je deklariral ob vstopu v politiko Slovenske ljudske stranke. Na
5. katoliškem shodu (l. 1923) v Ljubljani je izrazil svoj radikalni program,
ki pa ga vodstvo SLS ni sprejelo v program:
Tovariši, tovarišice! Izmed vseh vprašanj, ki se bodo te dni obravnava-
la na zborovanjih V. katoliškega shoda, je brez dvoma najvažnejše social-
no vprašanje. Človeku je treba najprej, da more živeti. Brez tega bi morali
ostati vsi sklepi in vse resolucije o verskem in prosvetnem napredku naše-
ga ljudstva nujno le prazna beseda … Tudi ureditev političnih zadev je ne-
mogoča, dokler niso socialne razmere vsaj za silo znosne, dokler niso vsaj
najtežja socialna vprašanja rešena. (Gosar 1932, 61)
Vsa naslednja leta je med njim in ideologom političnega katolicizma
Alešem Ušeničnikom, profesorjem filozofije in sociologije na Teološki
fakulteti, potekala polemika o socialnih vprašanjih in politiki klerikal-
1 Pij XI. je v okrožnici obsodil krščanski socializem: »Religiozni socializem,
k rščanski socializem so protislovni izrazi: nihče ne more biti obenem dober ka-
toličan in pravi socialist. […] Socializem se […] ne more spraviti v sklad z verski-
mi nauki katoliške Cerkve, zakaj njegova zamisel družbe je popolnoma tuja krš
čanski resnici.« (1931, 215–16) Ta doktrinarna obsodba krščanskega socializma je
povzročila razkol katoliškega tabora na Slovenskem.
126
