Page 127 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 127
Stati in obstati 15(2019): 125-135
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)125-135
Peter Kovačič Peršin
ANDREJ GOSAR
IN NJEGOVA DRUŽBENA UREDITEV
Andrej Gosar (1887–1970) je bil med vojnama najpomembnejši teo-
retik družbenogospodarske teorije, avtor samoupravne ljudske demo-
kracije in vodilni ideolog krščanskega socializma. Veljal je za nasledni-
ka Janeza Evangelista Kreka. Danes teoretiki, ki iščejo ustreznejši model
za demokratično funkcioniranje družbe in socialno pravično ureditev,
odkrivajo aktualnost njegovih družbenih in gospodarskih konceptov.
Na Gosarjeve zasnove novega družbenega reda je močno vplivalo
njegovo življenje. Rojen v kmečkem okolju, ki mu je znosnejši gmotni
položaj prinesla socialna akcija Janeza Evangelista Kreka, je čutil pot-
rebo, da nadaljuje njegovo delo. Odločil se je za študij prava na dunaj-
ski univerzi, da bi se usposobil za politično in socialno delo. Doktorat iz
prava je končal ob koncu 1. svetovne vojne in se takoj vrnil v Ljubljano,
kjer je bil imenovan v Narodno vlado za Slovenijo kot poverjenik za so-
cialo. Nato je bil na listi SLS izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tu se je zavzemal za federalni koncept dr-
žave, za avtonomijo narodov. V letu 1927/28 je bil minister za socialno
politiko in je uveljavil moderno socialno zakonodajo. Kot poslanec in
minister se je soočal z neučinkovitostjo strankarske demokracije, doži-
vel atentat na hrvaške poslance, razpust parlamenta in leta 1929 uvedbo
diktature, kar je omogočilo kralju Aleksandru, da je začel izvajati uni-
taristično politiko. Zaradi podrejanja voditeljev SLS tej politiki in za-
radi razhajanja glede socialne politike je izstopil iz stranke ter odšel za
profesorja na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani. Ostal pa je do 2.
125
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)125-135
Peter Kovačič Peršin
ANDREJ GOSAR
IN NJEGOVA DRUŽBENA UREDITEV
Andrej Gosar (1887–1970) je bil med vojnama najpomembnejši teo-
retik družbenogospodarske teorije, avtor samoupravne ljudske demo-
kracije in vodilni ideolog krščanskega socializma. Veljal je za nasledni-
ka Janeza Evangelista Kreka. Danes teoretiki, ki iščejo ustreznejši model
za demokratično funkcioniranje družbe in socialno pravično ureditev,
odkrivajo aktualnost njegovih družbenih in gospodarskih konceptov.
Na Gosarjeve zasnove novega družbenega reda je močno vplivalo
njegovo življenje. Rojen v kmečkem okolju, ki mu je znosnejši gmotni
položaj prinesla socialna akcija Janeza Evangelista Kreka, je čutil pot-
rebo, da nadaljuje njegovo delo. Odločil se je za študij prava na dunaj-
ski univerzi, da bi se usposobil za politično in socialno delo. Doktorat iz
prava je končal ob koncu 1. svetovne vojne in se takoj vrnil v Ljubljano,
kjer je bil imenovan v Narodno vlado za Slovenijo kot poverjenik za so-
cialo. Nato je bil na listi SLS izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tu se je zavzemal za federalni koncept dr-
žave, za avtonomijo narodov. V letu 1927/28 je bil minister za socialno
politiko in je uveljavil moderno socialno zakonodajo. Kot poslanec in
minister se je soočal z neučinkovitostjo strankarske demokracije, doži-
vel atentat na hrvaške poslance, razpust parlamenta in leta 1929 uvedbo
diktature, kar je omogočilo kralju Aleksandru, da je začel izvajati uni-
taristično politiko. Zaradi podrejanja voditeljev SLS tej politiki in za-
radi razhajanja glede socialne politike je izstopil iz stranke ter odšel za
profesorja na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani. Ostal pa je do 2.
125
