Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 18
razprave, študije
središče, kot vmesna ali tudi končna postaja drugostopenjskega oziro-
ma neke vrste višješolskega izobraževanja. (Šebjanič 1999, 4) Dodatno
pa so se izobraževali še na nemških in tudi slovaških ustanovah in ta
tri izobraževalna središča so obiskovali tudi kasnejši protestantski uka-
željni posamezniki iz Prekmurja v 19. stoletju. Slednje potrjuje tudi spo-
dnja poimenska ponazoritev vseh duhovnikov v desetih evangeličanskih
cerkvenih občinah, v katerih so delovali duhovniki v letu 1919. Hkrati
navajam njihovo narodnost, izobraževalna središča, v katerih so pri-
dobili izobrazbo, in čas delovanja v tej evangeličanski cerkveni občini
(Kerčmar 1995, 55–59; Kertész 2013, 100–813):
– Puconci: Adam Luthar (1886–1972), rojen v Sebeborcih, izobraževal
se je v Sopronu, v Puconcih je služboval med leti 1913–1972;
– Križevci: Aladar Darvaš (1884–1944), rojen v kraju Őrimagyarósd na
Madžarskem, izobraževal se je v Sopronu in v Halleju, v Križevcih je
služboval med leti 1909–1944;
– Hodoš: Geza Heiner (1886–1950), rojen v kraju Felsőszakonyi v bliži-
ni Soprona na Madžarskem, na Hodošu je deloval med leti 1910–1950;
– Bodonci: Karol Šiftar (1859–1959), rojen v Strukovcih, študiral v
Sopronu in v Halleju, v Bodoncih služboval med leti 1895–1959;
– Gornji Petrovci: Evgen Terplan (1847–1920), rojen v Puconcih, izo-
braževal se je v Sopronu in na Dunaju, v Gornji Petrovcih je služ-
boval med 1869 do 25. maja 1919; Štefan Godina (1888–1949), rojen v
Lemerju, izobraževal se je v krajih Felsőlövő in v Sopronu, v Gornjih
Petrovcih služboval od 10. avgusta 1919–1949;3
– Domanjševci: Štefan Kuzma (1843–1927), rojen v Puževcih, izobraže-
val se je v Sopronu, Bratislavi in Halleju, v Domanjševcih služboval
med leti 1870–1927;
– Murska Sobota: Štefan Kovač (1866–1945), rojen v kraju Lébény
na Madžarskem, izobraževal se je v Sopronu, v Halleju in v Jeni, v
Murski Soboti služboval med leti 1892–1945;
3 Terplanu so sicer kot pomožnega duhovnika dodelili Ludvika Jonaša, vendar si je
gmajna kot rednega duhovnika izbrala Štefana Godino.
16
središče, kot vmesna ali tudi končna postaja drugostopenjskega oziro-
ma neke vrste višješolskega izobraževanja. (Šebjanič 1999, 4) Dodatno
pa so se izobraževali še na nemških in tudi slovaških ustanovah in ta
tri izobraževalna središča so obiskovali tudi kasnejši protestantski uka-
željni posamezniki iz Prekmurja v 19. stoletju. Slednje potrjuje tudi spo-
dnja poimenska ponazoritev vseh duhovnikov v desetih evangeličanskih
cerkvenih občinah, v katerih so delovali duhovniki v letu 1919. Hkrati
navajam njihovo narodnost, izobraževalna središča, v katerih so pri-
dobili izobrazbo, in čas delovanja v tej evangeličanski cerkveni občini
(Kerčmar 1995, 55–59; Kertész 2013, 100–813):
– Puconci: Adam Luthar (1886–1972), rojen v Sebeborcih, izobraževal
se je v Sopronu, v Puconcih je služboval med leti 1913–1972;
– Križevci: Aladar Darvaš (1884–1944), rojen v kraju Őrimagyarósd na
Madžarskem, izobraževal se je v Sopronu in v Halleju, v Križevcih je
služboval med leti 1909–1944;
– Hodoš: Geza Heiner (1886–1950), rojen v kraju Felsőszakonyi v bliži-
ni Soprona na Madžarskem, na Hodošu je deloval med leti 1910–1950;
– Bodonci: Karol Šiftar (1859–1959), rojen v Strukovcih, študiral v
Sopronu in v Halleju, v Bodoncih služboval med leti 1895–1959;
– Gornji Petrovci: Evgen Terplan (1847–1920), rojen v Puconcih, izo-
braževal se je v Sopronu in na Dunaju, v Gornji Petrovcih je služ-
boval med 1869 do 25. maja 1919; Štefan Godina (1888–1949), rojen v
Lemerju, izobraževal se je v krajih Felsőlövő in v Sopronu, v Gornjih
Petrovcih služboval od 10. avgusta 1919–1949;3
– Domanjševci: Štefan Kuzma (1843–1927), rojen v Puževcih, izobraže-
val se je v Sopronu, Bratislavi in Halleju, v Domanjševcih služboval
med leti 1870–1927;
– Murska Sobota: Štefan Kovač (1866–1945), rojen v kraju Lébény
na Madžarskem, izobraževal se je v Sopronu, v Halleju in v Jeni, v
Murski Soboti služboval med leti 1892–1945;
3 Terplanu so sicer kot pomožnega duhovnika dodelili Ludvika Jonaša, vendar si je
gmajna kot rednega duhovnika izbrala Štefana Godino.
16
