Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 17
klaudija sedar
Glede na navedeno pred 12. avgustom 1919, ko je bilo Prekmurje s stra-
ni jugoslovanske vojske zasedeno in s tem priključeno tedanji Kraljevini
SHS, o Prekmurcih ne moremo govoriti kot o madžaronih, kvečjemu o
madžarofilih, kakor sklepa tudi M. Kuzmič. Celo opozarja na dejstvo,
da so bili ogrski Slovenci do konca prve svetovne vojne ogrski državlja-
ni, kar je zahtevalo določeno mero lojalnosti do njihove države. A svo-
jo narodnostno identiteto so uspešno ohranjali, tako v času pripadnosti
Ogrski kot potem Kraljevini SHS, ki so ji bili prav tako dolžni potreb-
no lojalnost. (M. Kuzmič 2002, 154) Tudi F. Kuzmič pravi, da je težko
trditi, da bi bila narodna zavest prekmurskih evangeličanskih intelek-
tualcev madžarsko usmerjena. Kot nadaljuje, so bili vsi ponosni, da so
Prekmurci, prav tako pa ponosni na svoj jezik, ki je bil del njihove iden-
titete. Prav tako ne gre spregledati, da so se prekmurski evangeličanski
duhovniki in učitelji ter izobraženci drugih poklicev kot tudi katoliški
navsezadnje šolali predvsem na Madžarskem, zato je, tako F. Kuzmič,
razumljivo, da so se posredno navzeli nekakšnega »sopatriotizma« do
Madžarske kot lojalni državljani te države. (F. Kuzmič 2006a, 192–95)
Izobraževanje prekmurskih evangeličanov
Kot ugotavlja F. Kuzmič, so se evangeličanski duhovniki iz Prekmurja
v 16. in 17. stoletju šolali na nemških protestantskih šolah, v 18. stoletju
zaradi geografske bližine, sorodnosti jezika in drugih dejavnikov pa v
slovaškem evangeličanskem liceju v Bratislavi (F. Kuzmič 2006a, 182),
pomembno izobraževalno središče pa je bila tudi Banska Bistrica.2 Prav
tako so bila pomembna madžarska središča, npr. še zlasti evangeličanski
licej v Sopronu, kjer je v drugi polovici 18. stoletja deloval prekmurski
rojak Adam Farkaš (1730–1786), sprva kot profesor, kasneje kot rektor.
Sopron je bil za protestantske dijake nasploh pomembno izobraževalno
2 Obiskoval jo je npr. Franc Temlin, avtor prve doslej znane tiskane knjige v prek-
murskem jeziku Mali katechismus (1715), prav tako domnevni avtor druge doslej
znane tiskane v prekmurskem jeziku Abecedarium Szlowensko (1725) Mihael
Kerčmar (Sedar 2017, 35–36).
15
Glede na navedeno pred 12. avgustom 1919, ko je bilo Prekmurje s stra-
ni jugoslovanske vojske zasedeno in s tem priključeno tedanji Kraljevini
SHS, o Prekmurcih ne moremo govoriti kot o madžaronih, kvečjemu o
madžarofilih, kakor sklepa tudi M. Kuzmič. Celo opozarja na dejstvo,
da so bili ogrski Slovenci do konca prve svetovne vojne ogrski državlja-
ni, kar je zahtevalo določeno mero lojalnosti do njihove države. A svo-
jo narodnostno identiteto so uspešno ohranjali, tako v času pripadnosti
Ogrski kot potem Kraljevini SHS, ki so ji bili prav tako dolžni potreb-
no lojalnost. (M. Kuzmič 2002, 154) Tudi F. Kuzmič pravi, da je težko
trditi, da bi bila narodna zavest prekmurskih evangeličanskih intelek-
tualcev madžarsko usmerjena. Kot nadaljuje, so bili vsi ponosni, da so
Prekmurci, prav tako pa ponosni na svoj jezik, ki je bil del njihove iden-
titete. Prav tako ne gre spregledati, da so se prekmurski evangeličanski
duhovniki in učitelji ter izobraženci drugih poklicev kot tudi katoliški
navsezadnje šolali predvsem na Madžarskem, zato je, tako F. Kuzmič,
razumljivo, da so se posredno navzeli nekakšnega »sopatriotizma« do
Madžarske kot lojalni državljani te države. (F. Kuzmič 2006a, 192–95)
Izobraževanje prekmurskih evangeličanov
Kot ugotavlja F. Kuzmič, so se evangeličanski duhovniki iz Prekmurja
v 16. in 17. stoletju šolali na nemških protestantskih šolah, v 18. stoletju
zaradi geografske bližine, sorodnosti jezika in drugih dejavnikov pa v
slovaškem evangeličanskem liceju v Bratislavi (F. Kuzmič 2006a, 182),
pomembno izobraževalno središče pa je bila tudi Banska Bistrica.2 Prav
tako so bila pomembna madžarska središča, npr. še zlasti evangeličanski
licej v Sopronu, kjer je v drugi polovici 18. stoletja deloval prekmurski
rojak Adam Farkaš (1730–1786), sprva kot profesor, kasneje kot rektor.
Sopron je bil za protestantske dijake nasploh pomembno izobraževalno
2 Obiskoval jo je npr. Franc Temlin, avtor prve doslej znane tiskane knjige v prek-
murskem jeziku Mali katechismus (1715), prav tako domnevni avtor druge doslej
znane tiskane v prekmurskem jeziku Abecedarium Szlowensko (1725) Mihael
Kerčmar (Sedar 2017, 35–36).
15
