Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 16
razprave, študije
teraturi. Zunaj Prekmurja pa je med vojnama v dravski banovini delo-
val seniorat nemške evangeličanske cerkve.1
Vprašanje evangeličanske narodne zavesti
Kot je pred dobrimi tremi desetletji ugotovil M. Kuzmič, so dela, naj-
si bodo splošne ali literarnozgodovinske narave, pri obravnavi prekmur-
skih evangeličanov in njihovega delovanja v drugi polovici 19. stoletja
pa tja do konca druge svetovne vojne v tej navezi v večini vključevala
oznako »madžaroni«, kar se je nanašalo tako na duhovnike Cerkve kot
na izobražence in ponekod celo na celotno protestantsko skupnost (M.
Kuzmič 2002, 154). Zelo zanimivo je, tako F. Kuzmič, da so tisti, ki so
zadevo zaznavali negativno, to vseskozi in v vsem tako tudi prikazovali,
obtoženi pa se niso upali zagovarjati ali braniti (F. Kuzmič 2006a, 181).
Oznako madžaron je bilo v različnih kontekstih slišati tudi v letošnjem
letu, ko je beseda tekla o dogajanju in dogodkih v Prekmurju izpred sto-
tih let, torej leta 1919, čeprav je bila morda uporabljena v nekoliko mi-
lejši obliki. Za koga pa je sploh upravičeno uporabiti slabšalno oznako
madžaron, ki se sicer v literaturi o madžarizaciji ogrskih Slovencev po-
gosto uporablja? Mihael Kuzmič (1996, 60) to oznako prepoznava celo
kot hud greh. Tri najpogostejše izraze, ki jih nikakor ne smemo enačiti
in jih je potrebno uporabljati preudarno in premišljeno, tudi podrobne-
je razloži (M. Kuzmič 2002, 154):
– Madžar – pripadnik madžarskega naroda;
– madžaron – Madžar ali pripadnik drugega naroda, ki po prvi sve-
tovni vojni ni živel v madžarski državi, se je pa v drugi državi poli-
tično in tudi drugače trudil, da bi se področje, ki je pred prvo sve-
tovno vojno pripadalo Ogrski, vrnilo Madžarski;
– madžarofil – ljubitelj madžarstva, madžarske kulture v najširšem
smislu, madžarskega naroda.
1 Po podatkih iz leta 1935 je bilo vernikov v prekmurskem senioratu 24.562, v nem-
škem pa 2.383 (M. Kuzmič 1996, 56).
14
teraturi. Zunaj Prekmurja pa je med vojnama v dravski banovini delo-
val seniorat nemške evangeličanske cerkve.1
Vprašanje evangeličanske narodne zavesti
Kot je pred dobrimi tremi desetletji ugotovil M. Kuzmič, so dela, naj-
si bodo splošne ali literarnozgodovinske narave, pri obravnavi prekmur-
skih evangeličanov in njihovega delovanja v drugi polovici 19. stoletja
pa tja do konca druge svetovne vojne v tej navezi v večini vključevala
oznako »madžaroni«, kar se je nanašalo tako na duhovnike Cerkve kot
na izobražence in ponekod celo na celotno protestantsko skupnost (M.
Kuzmič 2002, 154). Zelo zanimivo je, tako F. Kuzmič, da so tisti, ki so
zadevo zaznavali negativno, to vseskozi in v vsem tako tudi prikazovali,
obtoženi pa se niso upali zagovarjati ali braniti (F. Kuzmič 2006a, 181).
Oznako madžaron je bilo v različnih kontekstih slišati tudi v letošnjem
letu, ko je beseda tekla o dogajanju in dogodkih v Prekmurju izpred sto-
tih let, torej leta 1919, čeprav je bila morda uporabljena v nekoliko mi-
lejši obliki. Za koga pa je sploh upravičeno uporabiti slabšalno oznako
madžaron, ki se sicer v literaturi o madžarizaciji ogrskih Slovencev po-
gosto uporablja? Mihael Kuzmič (1996, 60) to oznako prepoznava celo
kot hud greh. Tri najpogostejše izraze, ki jih nikakor ne smemo enačiti
in jih je potrebno uporabljati preudarno in premišljeno, tudi podrobne-
je razloži (M. Kuzmič 2002, 154):
– Madžar – pripadnik madžarskega naroda;
– madžaron – Madžar ali pripadnik drugega naroda, ki po prvi sve-
tovni vojni ni živel v madžarski državi, se je pa v drugi državi poli-
tično in tudi drugače trudil, da bi se področje, ki je pred prvo sve-
tovno vojno pripadalo Ogrski, vrnilo Madžarski;
– madžarofil – ljubitelj madžarstva, madžarske kulture v najširšem
smislu, madžarskega naroda.
1 Po podatkih iz leta 1935 je bilo vernikov v prekmurskem senioratu 24.562, v nem-
škem pa 2.383 (M. Kuzmič 1996, 56).
14
