Page 142 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 142
študijski večeri
ki je vključevala pojem svetega. Luckmannov odhod v Evropo in dru-
gi razhodi so takrat vplivali tudi na njune medsebojne in meddružin-
ske odnose; v mojih osebnih in družinskih srečanjih z Luckmannom in
njegovimi je bil Peter Berger pogosto »odsotno navzoč«, dejansko pa ga
pri Luckmannu nismo nikoli srečali. V zadnjih desetletjih življenja sta
zopet začela sodelovati in eden od rezultatov je skupni projekt ter knji-
ga Modernost, pluralizem in kriza smisla3.
Drugi razlog je povezan z dejstvom, da je bil Berger med tistimi av-
torji takratne »novejše sociologije religije«, ki so najzgodneje in najjas-
neje artikulirali sociološki pojem sekularizacije, ga povezali z razvojem
moderne družbe in značilnostmi »modernega človeka« (Luckmann je
bil do pojma in dejanskosti sekularizacije vseskozi skeptičen). Ko/ker
je največ pisal o ameriški družbi, se je ob tem ubadal z vprašanjem, od
kod in zakaj »ameriška anomalija« – večji in vztrajnejši vpliv religije v
ZDA v primerjavi z evropskimi modernimi družbami. Kasneje je ob
soočenju z naraščajočim vplivom religij v večjem delu sodobnega sve-
ta (nova politizacija religij, religiozni fundamentalizem, nova religioz
na gibanja) tezo o nujni povezanosti sekularizacije in modernizacije v
sodobnem svetu opustil. Sekularizacijo je začel obravnavati kot poseb-
nost, »anomalijo« evropskega razvoja in akademskih univerzitetnih in
izobraženih okolij v ZDA. V svojem zadnjem delu (Mnogi oltarji moder-
nosti: paradigma za religijo v pluralistični dobi, 2014) pa je v predgovoru
vendarle dal priznanje angleškemu avtorju, Stevu Bruceju (ki je vztrajal
in vztraja pri sekularizacijski tezi), in zapisal, »da teoretiki sekulariza-
cije nimajo tako narobe, kot sem mislil nedavno«, čeprav sekularizacij-
sko tezo še vedno zavrača. Sam je v poznih letih zagovarjal tezo, da so
moderne družbe neizogibno povezane s pluralizmom religij in le pos
redno in ne nujno s sekularizacijo.
Bergerjevo delo sem vseskozi spremljal. Opiral sem se na njegovo
pojmovanje sekularizacije v zgodnjih delih; tudi v njegovem razhajanju
z Luckmannom okrog opredeljevanja religije sem sprejel njegovo opre-
3 Delo Modernity, Pluralism and the Crisis of Meaning (Bertelsmann Foundation,
1995) je izšlo v slovenskem prevodu v založbi Nove revije leta 1999 (prevod Suzana
Cergol, spremna beseda Frane Adam).
140
ki je vključevala pojem svetega. Luckmannov odhod v Evropo in dru-
gi razhodi so takrat vplivali tudi na njune medsebojne in meddružin-
ske odnose; v mojih osebnih in družinskih srečanjih z Luckmannom in
njegovimi je bil Peter Berger pogosto »odsotno navzoč«, dejansko pa ga
pri Luckmannu nismo nikoli srečali. V zadnjih desetletjih življenja sta
zopet začela sodelovati in eden od rezultatov je skupni projekt ter knji-
ga Modernost, pluralizem in kriza smisla3.
Drugi razlog je povezan z dejstvom, da je bil Berger med tistimi av-
torji takratne »novejše sociologije religije«, ki so najzgodneje in najjas-
neje artikulirali sociološki pojem sekularizacije, ga povezali z razvojem
moderne družbe in značilnostmi »modernega človeka« (Luckmann je
bil do pojma in dejanskosti sekularizacije vseskozi skeptičen). Ko/ker
je največ pisal o ameriški družbi, se je ob tem ubadal z vprašanjem, od
kod in zakaj »ameriška anomalija« – večji in vztrajnejši vpliv religije v
ZDA v primerjavi z evropskimi modernimi družbami. Kasneje je ob
soočenju z naraščajočim vplivom religij v večjem delu sodobnega sve-
ta (nova politizacija religij, religiozni fundamentalizem, nova religioz
na gibanja) tezo o nujni povezanosti sekularizacije in modernizacije v
sodobnem svetu opustil. Sekularizacijo je začel obravnavati kot poseb-
nost, »anomalijo« evropskega razvoja in akademskih univerzitetnih in
izobraženih okolij v ZDA. V svojem zadnjem delu (Mnogi oltarji moder-
nosti: paradigma za religijo v pluralistični dobi, 2014) pa je v predgovoru
vendarle dal priznanje angleškemu avtorju, Stevu Bruceju (ki je vztrajal
in vztraja pri sekularizacijski tezi), in zapisal, »da teoretiki sekulariza-
cije nimajo tako narobe, kot sem mislil nedavno«, čeprav sekularizacij-
sko tezo še vedno zavrača. Sam je v poznih letih zagovarjal tezo, da so
moderne družbe neizogibno povezane s pluralizmom religij in le pos
redno in ne nujno s sekularizacijo.
Bergerjevo delo sem vseskozi spremljal. Opiral sem se na njegovo
pojmovanje sekularizacije v zgodnjih delih; tudi v njegovem razhajanju
z Luckmannom okrog opredeljevanja religije sem sprejel njegovo opre-
3 Delo Modernity, Pluralism and the Crisis of Meaning (Bertelsmann Foundation,
1995) je izšlo v slovenskem prevodu v založbi Nove revije leta 1999 (prevod Suzana
Cergol, spremna beseda Frane Adam).
140
