Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 143
marko kerševan
delitev, ker sem tudi sam vključeval pojem svetega v opredeljevanje re-
ligije. Pojmovanje sekularizacije sem že na začetku artikuliral tako, da
sem ga lahko ohranil vse do danes, kljub Bergerjevim kasnejšim zavra-
čanjem in revizijam. Vseskozi mi je bila blizu tudi Bergerjeva pozornost
do tradicionalnih religij in tradicionalnih oblik in vsebin religioznosti
tudi v modernih družbah; še posebej sta mi bili blizu njegova pozornost
do teologije in spremljanje sodobnih teoloških razprav. Svojo pozornost
do krščanske teologije in njeno poznavanje je izpričal v enem svojih zad-
njih knjižnih del, Vprašanja vere (2004), edinem, ki je bilo prevedeno
v slovenščino (če odmislimo njegovi skupni deli z Luckmannom). Prav
to delo in njegov prevod sta tretji razlog za moj dolg do Petra Bergerja.
Berger se v tem delu – čeprav je prvenstveno sociolog religije – loti teo
loškega preizpraševanja krščanskega Creda, apostolske veroizpovedi;
rezultat tega je njegova osebna »skeptična pritrditev krščanstvu«, kot
se glasi tudi podnaslov njegove knjige. Delo izpričuje dobro poznavanje
klasične in sodobne teologije, tudi subtilnih razlik in razlikovanj znotraj
njiju. Hkrati pa s tem znanjem in poznavanjem vendarle ravna tako, kot
je po ugotovitvah njega samega in drugih sociologov religije značilno za
modernega človeka v sodobni pluralistični in/ali sekularizirani družbi.
Med različnimi teološkimi odgovori, ugovori in zagovori (znotraj raz-
ličnih krščanskih konfesij in njihovih teologij) samostojno izbere in po-
veže tiste, ki so mu ob danem vprašanju najbližji, najprepričljivejši – ne
glede na zahteve te ali one konfesionalne pravovernosti. Po njegovem so-
doben človek neizogibno ni le vsak svoj sociolog in filozof, ampak tudi
teolog. Po vsebini je njegova kritična pritrditev krščanstvu tako (odlič-
na) krpanka, bricolage, po njegovi presoji najboljših njemu poznanih te-
oloških sestavin (odgovorov in dvomov). In tudi pove, da je to. Pove in
poudari tudi, da je to njegova osebna izbira, njegova osebna pritrditev
krščanstvu in povabilo drugim, da preverijo, ali in v koliko lahko sami
pritrdijo njegovi kritični pritrditvi ali ne. V članku se bomo odzvali na
to povabilo ob samo eni, a pomembni sestavini njegove krpanke: nje-
govi presoji glede krščanskih teoloških soočanj z vprašanjem zla, vpra-
šanjem teodiceje in njegove osebne opredelitve ob tem.
141
delitev, ker sem tudi sam vključeval pojem svetega v opredeljevanje re-
ligije. Pojmovanje sekularizacije sem že na začetku artikuliral tako, da
sem ga lahko ohranil vse do danes, kljub Bergerjevim kasnejšim zavra-
čanjem in revizijam. Vseskozi mi je bila blizu tudi Bergerjeva pozornost
do tradicionalnih religij in tradicionalnih oblik in vsebin religioznosti
tudi v modernih družbah; še posebej sta mi bili blizu njegova pozornost
do teologije in spremljanje sodobnih teoloških razprav. Svojo pozornost
do krščanske teologije in njeno poznavanje je izpričal v enem svojih zad-
njih knjižnih del, Vprašanja vere (2004), edinem, ki je bilo prevedeno
v slovenščino (če odmislimo njegovi skupni deli z Luckmannom). Prav
to delo in njegov prevod sta tretji razlog za moj dolg do Petra Bergerja.
Berger se v tem delu – čeprav je prvenstveno sociolog religije – loti teo
loškega preizpraševanja krščanskega Creda, apostolske veroizpovedi;
rezultat tega je njegova osebna »skeptična pritrditev krščanstvu«, kot
se glasi tudi podnaslov njegove knjige. Delo izpričuje dobro poznavanje
klasične in sodobne teologije, tudi subtilnih razlik in razlikovanj znotraj
njiju. Hkrati pa s tem znanjem in poznavanjem vendarle ravna tako, kot
je po ugotovitvah njega samega in drugih sociologov religije značilno za
modernega človeka v sodobni pluralistični in/ali sekularizirani družbi.
Med različnimi teološkimi odgovori, ugovori in zagovori (znotraj raz-
ličnih krščanskih konfesij in njihovih teologij) samostojno izbere in po-
veže tiste, ki so mu ob danem vprašanju najbližji, najprepričljivejši – ne
glede na zahteve te ali one konfesionalne pravovernosti. Po njegovem so-
doben človek neizogibno ni le vsak svoj sociolog in filozof, ampak tudi
teolog. Po vsebini je njegova kritična pritrditev krščanstvu tako (odlič-
na) krpanka, bricolage, po njegovi presoji najboljših njemu poznanih te-
oloških sestavin (odgovorov in dvomov). In tudi pove, da je to. Pove in
poudari tudi, da je to njegova osebna izbira, njegova osebna pritrditev
krščanstvu in povabilo drugim, da preverijo, ali in v koliko lahko sami
pritrdijo njegovi kritični pritrditvi ali ne. V članku se bomo odzvali na
to povabilo ob samo eni, a pomembni sestavini njegove krpanke: nje-
govi presoji glede krščanskih teoloških soočanj z vprašanjem zla, vpra-
šanjem teodiceje in njegove osebne opredelitve ob tem.
141
