Page 19 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 19
klaudija sedar
– Gornji Slaveči: Aleksander Županek (1892–1948), rojen v Gornji
Petrovcih, izobraževal se je v Sopronu, v Gornjih Slavečih služboval
med leti 1918–1922;
– Lendava: Dionizij Teke (1878–1942), rojen v kraju Sand na
Madžarskem, v Lendavi služboval 1903–1923;
– Moravske Toplice: Aleksander Hima (1864–1936), rojen v kraju Bezi
na Madžarskem, v Moravskih Toplicah služboval med leti 1899–1936.
Kakor ugotavlja že F. Kuzmič in potrjuje podani pregled, so se evan-
geličanski duhovniki, ki so začeli s službovanjem na začetku dvajste-
ga stoletja, šolali v glavnem na Madžarskem (in sicer zlasti v Sopronu).
Vsekakor je umevno, tako tudi F. Kuzmič, da jih je ob še tako trdni iden-
titeti in nacionalni pripadnosti »slovenskemu življu« dosegel madžar-
ski vpliv, predvsem glede kulture in eksistence, ki jo je narekovala moč-
na madžarizacija od zadnje tretjine 19. stoletja naprej (F. Kuzmič 2006a,
183). Z namenom, da se pospeši širjenje madžarskega jezika in madžar-
skega duha v skupnem kulturnem prostoru, je bilo leta 1893 v Murski
Soboti ustanovljeno Madžarsko izobraževalno društvo Venske kraji-
ne (VMKE), v okviru katerega so poleg Madžarov delovali tudi neka-
teri slovenski učitelji, duhovniki evangeličanske in katoliške cerkve ter
pripadniki drugih stanov (M. Kuzmič 2002, 151). To uspešno in aktivno
društvo je ob svoji 25-letnici delovanja pri domoljubnem občinstvu so-
sednjih županij prosilo za podporo in ta poziv sta med tedanjimi evan-
geličanskimi duhovniki podpisala tudi murskosoboški Štefan Kovač in
križevski Aladar Darvaš, prav tako tudi nekateri evangeličanski učitelji
(F. Kuzmič 2006a, 183). Razlogi in težnje, ki so ju, kot tudi ostale podpis
nike, pri tem vodili, še niso docela preučeni in pojasnjeni.
Evangeličanska ustna in pisna tradicija v maternem jeziku
Evangeličanski pisci so svoj materni slovenski jezik v pisani bese-
di z madžarskim črkopisom negovali in ohranjali od leta 1715, ko jim je
Franc Temlin v roke položil Mali katekizem, vse do leta 1931, ko so spre-
17
– Gornji Slaveči: Aleksander Županek (1892–1948), rojen v Gornji
Petrovcih, izobraževal se je v Sopronu, v Gornjih Slavečih služboval
med leti 1918–1922;
– Lendava: Dionizij Teke (1878–1942), rojen v kraju Sand na
Madžarskem, v Lendavi služboval 1903–1923;
– Moravske Toplice: Aleksander Hima (1864–1936), rojen v kraju Bezi
na Madžarskem, v Moravskih Toplicah služboval med leti 1899–1936.
Kakor ugotavlja že F. Kuzmič in potrjuje podani pregled, so se evan-
geličanski duhovniki, ki so začeli s službovanjem na začetku dvajste-
ga stoletja, šolali v glavnem na Madžarskem (in sicer zlasti v Sopronu).
Vsekakor je umevno, tako tudi F. Kuzmič, da jih je ob še tako trdni iden-
titeti in nacionalni pripadnosti »slovenskemu življu« dosegel madžar-
ski vpliv, predvsem glede kulture in eksistence, ki jo je narekovala moč-
na madžarizacija od zadnje tretjine 19. stoletja naprej (F. Kuzmič 2006a,
183). Z namenom, da se pospeši širjenje madžarskega jezika in madžar-
skega duha v skupnem kulturnem prostoru, je bilo leta 1893 v Murski
Soboti ustanovljeno Madžarsko izobraževalno društvo Venske kraji-
ne (VMKE), v okviru katerega so poleg Madžarov delovali tudi neka-
teri slovenski učitelji, duhovniki evangeličanske in katoliške cerkve ter
pripadniki drugih stanov (M. Kuzmič 2002, 151). To uspešno in aktivno
društvo je ob svoji 25-letnici delovanja pri domoljubnem občinstvu so-
sednjih županij prosilo za podporo in ta poziv sta med tedanjimi evan-
geličanskimi duhovniki podpisala tudi murskosoboški Štefan Kovač in
križevski Aladar Darvaš, prav tako tudi nekateri evangeličanski učitelji
(F. Kuzmič 2006a, 183). Razlogi in težnje, ki so ju, kot tudi ostale podpis
nike, pri tem vodili, še niso docela preučeni in pojasnjeni.
Evangeličanska ustna in pisna tradicija v maternem jeziku
Evangeličanski pisci so svoj materni slovenski jezik v pisani bese-
di z madžarskim črkopisom negovali in ohranjali od leta 1715, ko jim je
Franc Temlin v roke položil Mali katekizem, vse do leta 1931, ko so spre-
17
