Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 146
študijski večeri
zaradi njega, ki ga je podvrgel v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz
suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.« (8,21)
Kozmično trpljenje, trpljenje stvarstva, v stvarstvu; obljuba »novega
neba in nove zemlje« …
Vmes je greh/upor posebej izpostavljenih ustvarjenih bitij, (»padlih«)
angelov in prvega človeka, moža in žene: »Zaradi tebe naj bo prekle-
ta zemlja« (1 Mz 3,17). Po grehu prvih ljudi je prišla smrt. Toda od kod
je prišla? Od kod je prišlo zlo, ki mu je človekov greh odprl vrata? Zlo,
kozmično in/ali človeško, je bilo v Bibliji in stvarstvu tako vsiljivo opaz
no, da so že judovski talmudisti ob spraševanju, kdaj in kako je prišlo v
dobro stvarstvo, našli odgovor že čisto na začetku Biblije, v opisu dru-
gega dne stvarjenja, ko je Bog z obokom neba ločeval vode pod njim in
nad njim: takrat ni videl in ni rekel, da je dobro, kot je to rekel po oprav
ljenem stvarjenju za vsak drug dan. (1 Mz 1,6)6 Z ločitvijo/delitvijo dru-
gega dne naj bi prišlo v dobro stvarstvo zlo, z razpoko naj bi se odprla
vrata zlu. Šele z »novim nebom in novo zemljo«, ko bo spet »vse eno« z
Bogom, v Bogu, naj bi bilo zlo iztisnjeno iz stvarstva.
Je pri tej razlagi že na delu kontaminacija monoteistične koncepcije z
dualistično sliko, z njenim proti-bogom in njegovimi močmi v spopadu
z bogom Stvarnikom? Kontaminacija je poznana tudi v drugih, blažjih
ali radikalnejših oblikah: blažjih z začasno močjo hudiča in zlih sil in
radikalnejših (gnostičnih), v katerih je sam bog stvarnik ne-pravi bog,
s katerim bo dokončno obračunal šele pravi Bog Odrešenik.
Antropološko zlo: zlo (za) človeka;
zlo, ki ga povzroča človek in ki prizadeva človeka
Človek kot privilegirano Božje stvarjenje – ustvarjeno po Božji po-
dobi, v raju – je zajet v zlo. Tu sta Adam in Eva s svojim grehom/upo-
rom proti svojemu stvarniku in kaznijo za to; tu je Kajn s prvim bra-
tomorom in kaznijo ... Tu je svetopisemska zgodba o Jobu, »pravičnem
in pobožnem«, ki strašno trpi in se sprašuje, zakaj. Svetopisemska pri-
6 Tako je v izvirnem hebrejskem besedilu. Stari grški prevod (Septuaginta) tudi za ta
dan doda/vstavi: »Bog je videl, da je dobro.«
144
zaradi njega, ki ga je podvrgel v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz
suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.« (8,21)
Kozmično trpljenje, trpljenje stvarstva, v stvarstvu; obljuba »novega
neba in nove zemlje« …
Vmes je greh/upor posebej izpostavljenih ustvarjenih bitij, (»padlih«)
angelov in prvega človeka, moža in žene: »Zaradi tebe naj bo prekle-
ta zemlja« (1 Mz 3,17). Po grehu prvih ljudi je prišla smrt. Toda od kod
je prišla? Od kod je prišlo zlo, ki mu je človekov greh odprl vrata? Zlo,
kozmično in/ali človeško, je bilo v Bibliji in stvarstvu tako vsiljivo opaz
no, da so že judovski talmudisti ob spraševanju, kdaj in kako je prišlo v
dobro stvarstvo, našli odgovor že čisto na začetku Biblije, v opisu dru-
gega dne stvarjenja, ko je Bog z obokom neba ločeval vode pod njim in
nad njim: takrat ni videl in ni rekel, da je dobro, kot je to rekel po oprav
ljenem stvarjenju za vsak drug dan. (1 Mz 1,6)6 Z ločitvijo/delitvijo dru-
gega dne naj bi prišlo v dobro stvarstvo zlo, z razpoko naj bi se odprla
vrata zlu. Šele z »novim nebom in novo zemljo«, ko bo spet »vse eno« z
Bogom, v Bogu, naj bi bilo zlo iztisnjeno iz stvarstva.
Je pri tej razlagi že na delu kontaminacija monoteistične koncepcije z
dualistično sliko, z njenim proti-bogom in njegovimi močmi v spopadu
z bogom Stvarnikom? Kontaminacija je poznana tudi v drugih, blažjih
ali radikalnejših oblikah: blažjih z začasno močjo hudiča in zlih sil in
radikalnejših (gnostičnih), v katerih je sam bog stvarnik ne-pravi bog,
s katerim bo dokončno obračunal šele pravi Bog Odrešenik.
Antropološko zlo: zlo (za) človeka;
zlo, ki ga povzroča človek in ki prizadeva človeka
Človek kot privilegirano Božje stvarjenje – ustvarjeno po Božji po-
dobi, v raju – je zajet v zlo. Tu sta Adam in Eva s svojim grehom/upo-
rom proti svojemu stvarniku in kaznijo za to; tu je Kajn s prvim bra-
tomorom in kaznijo ... Tu je svetopisemska zgodba o Jobu, »pravičnem
in pobožnem«, ki strašno trpi in se sprašuje, zakaj. Svetopisemska pri-
6 Tako je v izvirnem hebrejskem besedilu. Stari grški prevod (Septuaginta) tudi za ta
dan doda/vstavi: »Bog je videl, da je dobro.«
144
