Page 21 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 21
klaudija sedar
ličanskega duhovnika Štefana Kovača,4 ki je bil po narodnosti Madžar,
se je pa že takoj po prihodu v Mursko Soboto začel učiti prekmuršči-
ne. Kot ugotavlja na podlagi ustnih virov, je pridige v prekmurščini
bral, pri prevajanju pa so mu pomagali dobro pismeni in inteligentni
vaščani iz verske občine. Kot sklene, je bila njegova skrb, da bi verni-
ki Božjo besedo in pridigo poslušali v prekmurskem jeziku, prav goto-
vo v Luthrovem in protestantskem duhu. Prav zaradi te prizadevnos-
ti ni razumljivo Kovačevo aktivno delovanje v VMKE oziroma kakšni
motivi so ga vodili pri tem. (M. Kuzmič 2002, 154–55) Zagotovo bi lah-
ko bil eden od razlogov nasprotovanje avtonomiji5 katoliškega duhovni-
ka Jožefa Klekla st., kot ugotavlja F. Kuzmič, ki pravi, da Kovač sicer ni
bil za avtonomijo v sklopu nove države, kakor jo je predlagal katoliški
duhovnik Jožef Klekl st., je pa imel glede prekmurščine visoko mnenje,
kakor je tudi sam zapisal (objavljeno 9. 3. 1919 v tedniku Muraszombat
és vidéke6):
Sam pa sem hvaležen usodi, da sem se naučil prekmurščine (vendski)
in lahko uživam duhovno bogastvo tega izrednega moža (Janoša Kardoša,
op. avt.) … Nočem zaničevati gajice in slovenskega jezika, tega niti ne mo-
rem, ker ga ne poznam, toda ne dovolim, da bi z avtonomijo ali drugačni-
mi naklepi iztrebili ta čist jezik in menim, da se strinja z menoj vse vend
sko ljudstvo. (Kovač v F. Kuzmič 2006a, 185)
Kot prekmurofila ga je opisal tudi Sušnik (1929, 21–22):
Tam od Rabe je prišel in ni znal ne besedice slovenske; v Soboti se je
udomačil in pred štirimi leti baš on poživil evangeličansko slovensko knji-
4 Poleg Kovača so bili v letu 1919 madžarske narodnosti še križevski duhovnik Ala-
dar Darvaš, hodoški Geza Heiner, lendavski Dionizij Teke in moravski Aleksan-
der Hima.
5 Sprejeli so jo duhovniki Zalske županije na Kleklovem domu 14. januarja 1919 in
po zgledu rusinske avtonomije zahtevali združitev vseh Slovencev med Rabo in
Muro v avtonomno upravno enoto Slovenska krajina ne glede na to, kam bo kraji-
na pripadla (Slavič 1935, 44–45).
6 Kot tednik je izhajal od 24. decembra 1884 do 10. avgusta 1919. Prvih pet let je izha-
jal v prekmurščini in madžarščini, potem samo v madžarščini. Bil je tudi uradno
glasilo VMKE.
19
ličanskega duhovnika Štefana Kovača,4 ki je bil po narodnosti Madžar,
se je pa že takoj po prihodu v Mursko Soboto začel učiti prekmuršči-
ne. Kot ugotavlja na podlagi ustnih virov, je pridige v prekmurščini
bral, pri prevajanju pa so mu pomagali dobro pismeni in inteligentni
vaščani iz verske občine. Kot sklene, je bila njegova skrb, da bi verni-
ki Božjo besedo in pridigo poslušali v prekmurskem jeziku, prav goto-
vo v Luthrovem in protestantskem duhu. Prav zaradi te prizadevnos-
ti ni razumljivo Kovačevo aktivno delovanje v VMKE oziroma kakšni
motivi so ga vodili pri tem. (M. Kuzmič 2002, 154–55) Zagotovo bi lah-
ko bil eden od razlogov nasprotovanje avtonomiji5 katoliškega duhovni-
ka Jožefa Klekla st., kot ugotavlja F. Kuzmič, ki pravi, da Kovač sicer ni
bil za avtonomijo v sklopu nove države, kakor jo je predlagal katoliški
duhovnik Jožef Klekl st., je pa imel glede prekmurščine visoko mnenje,
kakor je tudi sam zapisal (objavljeno 9. 3. 1919 v tedniku Muraszombat
és vidéke6):
Sam pa sem hvaležen usodi, da sem se naučil prekmurščine (vendski)
in lahko uživam duhovno bogastvo tega izrednega moža (Janoša Kardoša,
op. avt.) … Nočem zaničevati gajice in slovenskega jezika, tega niti ne mo-
rem, ker ga ne poznam, toda ne dovolim, da bi z avtonomijo ali drugačni-
mi naklepi iztrebili ta čist jezik in menim, da se strinja z menoj vse vend
sko ljudstvo. (Kovač v F. Kuzmič 2006a, 185)
Kot prekmurofila ga je opisal tudi Sušnik (1929, 21–22):
Tam od Rabe je prišel in ni znal ne besedice slovenske; v Soboti se je
udomačil in pred štirimi leti baš on poživil evangeličansko slovensko knji-
4 Poleg Kovača so bili v letu 1919 madžarske narodnosti še križevski duhovnik Ala-
dar Darvaš, hodoški Geza Heiner, lendavski Dionizij Teke in moravski Aleksan-
der Hima.
5 Sprejeli so jo duhovniki Zalske županije na Kleklovem domu 14. januarja 1919 in
po zgledu rusinske avtonomije zahtevali združitev vseh Slovencev med Rabo in
Muro v avtonomno upravno enoto Slovenska krajina ne glede na to, kam bo kraji-
na pripadla (Slavič 1935, 44–45).
6 Kot tednik je izhajal od 24. decembra 1884 do 10. avgusta 1919. Prvih pet let je izha-
jal v prekmurščini in madžarščini, potem samo v madžarščini. Bil je tudi uradno
glasilo VMKE.
19
