Page 160 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 160
razgledi, vpogledi
Osrednja tema knjige je prikaz spreminjajočega se odnosa med evan-
geličansko cerkvijo in državo v habsburških deželah od obdobja refor-
macije v 16. stoletju ter protireformacije in kriptoprotestantizma v 17.
in 18. stoletju do jožefinske tolerance. Sledi prikaz razmer po razglasit
vi Tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. leta 1781 do marčne revolucije
leta 1848 in v obdobju nadaljnje postopne emancipacije »akatolikov« v
19. stoletju ter pravnega položaja obeh cerkva, augsburške in reformira-
ne veroizpovedi do konca prve svetovne vojne. V nadaljevanju so pred-
stavljeni odnos evangeličanskih cerkva do države v Republiki Avstriji
med obema vojnama do anšlusa leta 1938, čas med drugo svetovno vojno
ter obdobje po njej. Avtor posebno pozornost posveča odnosu vladarske
družine Habsburžanov do evageličanskih cerkva, kot na primer vpra-
šanju, ali rimokatoliški vladar zase lahko zahteva vodstveni položaj oz.
cerkvenopravne kompetence nad evangeličansko cerkvijo augsburške in
reformirane veroizpovedi. Posebno pozornost posveča še posameznim
perečim vprašanjem, kot je bilo v vsakdanjem življenju zakonsko pra-
vo pri porokah in mešanih zakonih med katoličani in protestanti. Ker
gre za dogajanja v državah, v katere je bil državnopravno vključen tudi
slovenski prostor (Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-
Ogrska ter s strani Nemčije okupirano ozemlje med drugo svetovno voj-
no), je knjiga silno pomembna tudi za poznavanje protestantskega ver-
skega in družbenega dogajanja na Slovenskem.
Knjiga je razdeljena na sedemnajst poglavij in številna podpoglavja.
I. »K pravnozgodovinski uvrstitvi avstrijskega kriptoprotestantiz-
ma«, II. »Jus resistendi« Erazma Tschernembla in njegov konfesional-
ni prestop od Wittenberga k Ženevi; III. »Exercitium religionis priva-
tum«: zgodovinska analiza pojma; IV. O koristi krščanske tolerance
za državo: pripombe k vlogi religije pri poznih kameralistih Justiju in
Sonnenfelsu; V. Ius circa sacra in ius sacra v ogledalu protestantske po-
litike Habsburžanov v 19. stoletju; VI. Protestantizem v Gornji Avstriji
med sponami tolerance in strahom pred »ljudsko suverenostjo«: noti-
ce ob »konferenci predikantov« v Gmundenu 16. julija 1849; VII. Med
revolucijo in restavracijo: »Predsinoda« 1849; VIII. Evangeličanski la-
ični škof: ob 200-letnici Josepha Andreasa Zimmermanna (1810–1897);
158
Osrednja tema knjige je prikaz spreminjajočega se odnosa med evan-
geličansko cerkvijo in državo v habsburških deželah od obdobja refor-
macije v 16. stoletju ter protireformacije in kriptoprotestantizma v 17.
in 18. stoletju do jožefinske tolerance. Sledi prikaz razmer po razglasit
vi Tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. leta 1781 do marčne revolucije
leta 1848 in v obdobju nadaljnje postopne emancipacije »akatolikov« v
19. stoletju ter pravnega položaja obeh cerkva, augsburške in reformira-
ne veroizpovedi do konca prve svetovne vojne. V nadaljevanju so pred-
stavljeni odnos evangeličanskih cerkva do države v Republiki Avstriji
med obema vojnama do anšlusa leta 1938, čas med drugo svetovno vojno
ter obdobje po njej. Avtor posebno pozornost posveča odnosu vladarske
družine Habsburžanov do evageličanskih cerkva, kot na primer vpra-
šanju, ali rimokatoliški vladar zase lahko zahteva vodstveni položaj oz.
cerkvenopravne kompetence nad evangeličansko cerkvijo augsburške in
reformirane veroizpovedi. Posebno pozornost posveča še posameznim
perečim vprašanjem, kot je bilo v vsakdanjem življenju zakonsko pra-
vo pri porokah in mešanih zakonih med katoličani in protestanti. Ker
gre za dogajanja v državah, v katere je bil državnopravno vključen tudi
slovenski prostor (Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-
Ogrska ter s strani Nemčije okupirano ozemlje med drugo svetovno voj-
no), je knjiga silno pomembna tudi za poznavanje protestantskega ver-
skega in družbenega dogajanja na Slovenskem.
Knjiga je razdeljena na sedemnajst poglavij in številna podpoglavja.
I. »K pravnozgodovinski uvrstitvi avstrijskega kriptoprotestantiz-
ma«, II. »Jus resistendi« Erazma Tschernembla in njegov konfesional-
ni prestop od Wittenberga k Ženevi; III. »Exercitium religionis priva-
tum«: zgodovinska analiza pojma; IV. O koristi krščanske tolerance
za državo: pripombe k vlogi religije pri poznih kameralistih Justiju in
Sonnenfelsu; V. Ius circa sacra in ius sacra v ogledalu protestantske po-
litike Habsburžanov v 19. stoletju; VI. Protestantizem v Gornji Avstriji
med sponami tolerance in strahom pred »ljudsko suverenostjo«: noti-
ce ob »konferenci predikantov« v Gmundenu 16. julija 1849; VII. Med
revolucijo in restavracijo: »Predsinoda« 1849; VIII. Evangeličanski la-
ični škof: ob 200-letnici Josepha Andreasa Zimmermanna (1810–1897);
158
