Page 161 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 161
vincenc rajšp
IX. Od Exercitium religionis privatum do privatiziranja verskega izpo-
vedovanja: protestantizem v ogledalu boja za versko svobodo med le-
toma 1848 in 1938; X. Cerkvenopravna usmeritev v vojni: dr. Hans Eder
– prvi evangeličanski škof v Avstriji; XI. Od Božje sodbe k »avstrifika-
ciji«: Evangeličanska cerkev augsburške in reformirane veroizpovedi v
Avstriji, njeno samorazumevanje in njen verskopravni status po letu
1945; XII. Od včeraj do danes: avstrijska verska politika (Kultuspolitik)
v ogledalu manjšin; XIII. Teološka izjava iz Barmena (1934) in njena
recepcija v Avstriji; XIV. Zakonska zveza je »svetna zadeva«: pripom-
be k avstrijskemu zakonskemu pravu iz protestantske perspektive; XV.
Toleranca in verska svoboda v donavsko-karpatskem prostoru: njun
pomen za etnično-kulturno identiteto in oblikovanje verskega plura-
lizma; XVI. »Svobodne cerkve« v Avstriji – v zgodovinskem pregledu
od tolerance (1781) do zakonskega priznanja (2013); XVII. »Ne pusti, da
bi bil red nad vero!« V spomin na Alberta Steina (1925–1999). Sledijo
še: Seznam avtorjevih prvotnih objav; Izbrana bibliografija Karla W.
Schwarza 2012–2017; Imensko kazalo in Stvarno kazalo.
Prvo poglavje avtor posveča pravnozgodovinski uvrstitvi avstrijske-
ga kriptoprotestantizma, ki se je ohranil v pokrajini Salzkammergut, na
Salzburškem, Štajerskem in Koroškem (tukaj tudi slovenski protestan-
tizem v Zagoričah). Te skupnosti niso imele predikantov, sem so priha-
jali občasno (največkrat pod pretvezo, da so trgovci) in skrivno obhajali
bogoslužje, sicer pa so bili verniki vezani na skrbno čuvano literatu-
ro, ki so jo največkrat uporabljali v družinskem krogu, na molitvenike,
postile in katekizme. V osemnajstem stoletju pa so obstajali kodeksi ve-
denja, tako imenovani »Ortenburgerratschläge«, kako se vključevati v
katoliško obredje in obenem ohranjati evangeličansko vero! Pravno to
obdobje razmejujejo prepovedi opravljana protestantskih verskih obre-
dov (za Dunaj 1579, za Notranjo Avstrijo s Štajersko, Koroško, Kranjsko
1600/1628) in Tolerančni patent cesarja Jožefa II. leta 1781.
Pravno osnovo urejanju verskih razmer je dajal augsburški verski
mir iz leta 1555, avtor formulacije »cuius regio eius religio« je Joachim
Stephani (1544–1623). Načelo cuius regio eius religio je pomenilo osnovni
princip državnocerkvenega prava v konfesionalnem obdobju. Prineslo
159
IX. Od Exercitium religionis privatum do privatiziranja verskega izpo-
vedovanja: protestantizem v ogledalu boja za versko svobodo med le-
toma 1848 in 1938; X. Cerkvenopravna usmeritev v vojni: dr. Hans Eder
– prvi evangeličanski škof v Avstriji; XI. Od Božje sodbe k »avstrifika-
ciji«: Evangeličanska cerkev augsburške in reformirane veroizpovedi v
Avstriji, njeno samorazumevanje in njen verskopravni status po letu
1945; XII. Od včeraj do danes: avstrijska verska politika (Kultuspolitik)
v ogledalu manjšin; XIII. Teološka izjava iz Barmena (1934) in njena
recepcija v Avstriji; XIV. Zakonska zveza je »svetna zadeva«: pripom-
be k avstrijskemu zakonskemu pravu iz protestantske perspektive; XV.
Toleranca in verska svoboda v donavsko-karpatskem prostoru: njun
pomen za etnično-kulturno identiteto in oblikovanje verskega plura-
lizma; XVI. »Svobodne cerkve« v Avstriji – v zgodovinskem pregledu
od tolerance (1781) do zakonskega priznanja (2013); XVII. »Ne pusti, da
bi bil red nad vero!« V spomin na Alberta Steina (1925–1999). Sledijo
še: Seznam avtorjevih prvotnih objav; Izbrana bibliografija Karla W.
Schwarza 2012–2017; Imensko kazalo in Stvarno kazalo.
Prvo poglavje avtor posveča pravnozgodovinski uvrstitvi avstrijske-
ga kriptoprotestantizma, ki se je ohranil v pokrajini Salzkammergut, na
Salzburškem, Štajerskem in Koroškem (tukaj tudi slovenski protestan-
tizem v Zagoričah). Te skupnosti niso imele predikantov, sem so priha-
jali občasno (največkrat pod pretvezo, da so trgovci) in skrivno obhajali
bogoslužje, sicer pa so bili verniki vezani na skrbno čuvano literatu-
ro, ki so jo največkrat uporabljali v družinskem krogu, na molitvenike,
postile in katekizme. V osemnajstem stoletju pa so obstajali kodeksi ve-
denja, tako imenovani »Ortenburgerratschläge«, kako se vključevati v
katoliško obredje in obenem ohranjati evangeličansko vero! Pravno to
obdobje razmejujejo prepovedi opravljana protestantskih verskih obre-
dov (za Dunaj 1579, za Notranjo Avstrijo s Štajersko, Koroško, Kranjsko
1600/1628) in Tolerančni patent cesarja Jožefa II. leta 1781.
Pravno osnovo urejanju verskih razmer je dajal augsburški verski
mir iz leta 1555, avtor formulacije »cuius regio eius religio« je Joachim
Stephani (1544–1623). Načelo cuius regio eius religio je pomenilo osnovni
princip državnocerkvenega prava v konfesionalnem obdobju. Prineslo
159
