Page 163 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 163
vincenc rajšp
tolerirali. Pri izgonu pa je v knjigi opozorjeno na določena dejstva, kot
na primer, da so se protestanti medsebojno povezovali preko deželnih
meja, zaradi česar so jih cerkvene in svetne oblasti imele za politično ne-
varne. Na boj oblasti proti protestantom pa je vplivala tudi zunanjepo-
litična okoliščina, namreč protestantska Prusija s svojo versko politiko.
Kot izstopajočo protestantsko osebnost v obdobju pred začet-
kom tridesetletne vojne avtor predstavi Jurija Erazma Tschernembla
(Črnomaljskega) (1557–1626). Njegova vloga pri vztrajanju gornjeavstrij-
skih stanov pri protestantizmu je bila zelo pomembna, ker je zagovarjal
teorijo o pravici upora deželnih stanov (ne pa tudi podložnikov) pro-
ti deželnemu knezu za obrambo vere. Tako so se gornjeavstrijski stano-
vi borili na protestantski strani v bitki na Beli gori 8. novembra 1620,
kjer pa je zmagala cesarjeva vojska; Tschernembl se je uspel umakniti v
Ženevo v Švici, kjer je prestopil iz luteranske v kalvinsko veroizpoved.1
Pomemben preobrat v pravnem odnosu med protestanti v habsbur-
ških dednih deželah je prinesla jožefinska tolerančna politika, ki sta
ji posvečeni dve poglavji. Eno obravnava pojem »Exercitium religionis
Privatum«, ko je bilo na osnovi Tolerančnega patenta cesarja Jožefa II.
akatolikom cesarjevih dednih dežel dovoljeno opravljanje verskih obre-
dov v zasebnem okolju (Privatexercitium), ne pa tudi javno. Kljub temu
je bil to velik napredek, ker je bilo verskim skupnostim augsburške in
reformirane veroizpovedi ter pravoslavnim dovoljeno organizirati mo-
lilnice in šole, če je na nekem področju bivalo najmanj sto družin. S tem
pa se je pojavila potreba po pravni ureditvi novonastalega verskega po-
ložaja protestantov. Kar zadeva protestante, je bil Tolerančni patent v
okviru verskopravnega reda države (Svetega rimskega cesarstva), ki je
temeljil na določilih vestfalskega miru, presegal pa ga je glede vključit-
ve pravoslavnih. Na osnovi tega prava pa so izvajali različne stopnje iz-
vrševanja verskih zadev: »devotio domestica«, opravljanje v družinskem
1 Stara kranjska plemiška družina Tschernembel (Črnomaljski) je v letih 1534–1569
postopoma prodala svoja posestva v Beli krajini in kupila ali pridobila nova v
G ornji Avstriji, kamor se je tudi v celoti preselila. O tem piše Janez Kramarič v
članku »Črnomaljski izzval tridesetletno vojno? Jurij Erazem Črnomaljski in tri-
desetletna vojna«, Rast 9, št. 5 (1998): 486–87. Gl. tudi Milček Komelj, ur., Črno
maljska in metliška knjiga (Ljubljana: Slovenska matica, 2010): 189–93.
161
tolerirali. Pri izgonu pa je v knjigi opozorjeno na določena dejstva, kot
na primer, da so se protestanti medsebojno povezovali preko deželnih
meja, zaradi česar so jih cerkvene in svetne oblasti imele za politično ne-
varne. Na boj oblasti proti protestantom pa je vplivala tudi zunanjepo-
litična okoliščina, namreč protestantska Prusija s svojo versko politiko.
Kot izstopajočo protestantsko osebnost v obdobju pred začet-
kom tridesetletne vojne avtor predstavi Jurija Erazma Tschernembla
(Črnomaljskega) (1557–1626). Njegova vloga pri vztrajanju gornjeavstrij-
skih stanov pri protestantizmu je bila zelo pomembna, ker je zagovarjal
teorijo o pravici upora deželnih stanov (ne pa tudi podložnikov) pro-
ti deželnemu knezu za obrambo vere. Tako so se gornjeavstrijski stano-
vi borili na protestantski strani v bitki na Beli gori 8. novembra 1620,
kjer pa je zmagala cesarjeva vojska; Tschernembl se je uspel umakniti v
Ženevo v Švici, kjer je prestopil iz luteranske v kalvinsko veroizpoved.1
Pomemben preobrat v pravnem odnosu med protestanti v habsbur-
ških dednih deželah je prinesla jožefinska tolerančna politika, ki sta
ji posvečeni dve poglavji. Eno obravnava pojem »Exercitium religionis
Privatum«, ko je bilo na osnovi Tolerančnega patenta cesarja Jožefa II.
akatolikom cesarjevih dednih dežel dovoljeno opravljanje verskih obre-
dov v zasebnem okolju (Privatexercitium), ne pa tudi javno. Kljub temu
je bil to velik napredek, ker je bilo verskim skupnostim augsburške in
reformirane veroizpovedi ter pravoslavnim dovoljeno organizirati mo-
lilnice in šole, če je na nekem področju bivalo najmanj sto družin. S tem
pa se je pojavila potreba po pravni ureditvi novonastalega verskega po-
ložaja protestantov. Kar zadeva protestante, je bil Tolerančni patent v
okviru verskopravnega reda države (Svetega rimskega cesarstva), ki je
temeljil na določilih vestfalskega miru, presegal pa ga je glede vključit-
ve pravoslavnih. Na osnovi tega prava pa so izvajali različne stopnje iz-
vrševanja verskih zadev: »devotio domestica«, opravljanje v družinskem
1 Stara kranjska plemiška družina Tschernembel (Črnomaljski) je v letih 1534–1569
postopoma prodala svoja posestva v Beli krajini in kupila ali pridobila nova v
G ornji Avstriji, kamor se je tudi v celoti preselila. O tem piše Janez Kramarič v
članku »Črnomaljski izzval tridesetletno vojno? Jurij Erazem Črnomaljski in tri-
desetletna vojna«, Rast 9, št. 5 (1998): 486–87. Gl. tudi Milček Komelj, ur., Črno
maljska in metliška knjiga (Ljubljana: Slovenska matica, 2010): 189–93.
161
