Page 168 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 168
razgledi, vpogledi
čanski cerkvi pozicija cesarja, se je kazalo, na primer, pri volitvah supe-
rintendentov, ki so jih na Češkem morali v nekem primeru trikrat po-
noviti, predno je kandidata potrdil cesar. Pojmovanje vloge cesarja pri
upravljanju evangeličanske cerkve je odmevalo v kontroverzi med libe-
ralci in novoluteranci, kar je v knjigi predstavljeno na osnovi literatu-
re številnih avtorjev, ki so posegali na to področje. Vprašanji vloge vla-
darja v protestantskih cerkvenih zadevah in pri avtonomiji je v ustavni
dobi odmevalo tudi v parlamentu. V letih 1861–1871 se je za enakoprav-
nost veroizpovedi zavzemal evangeličanski superintendent Carl Samuel
Schneider.
V upravi evangeličanske cerkve v drugi polovici 19. stoletja je bil vse
do leta 1939 uveljavljen dualizem. Glavni cerkveni odbor so pojmova-
li kot državni in cerkveni organ. Zaradi tega ni bil v celoti avtonomen;
leta 1939, ko je bil izločen kot državna ustanova, je predsednik glavne-
ga cerkvenega odbora zapisal, da šele sedaj ta pripada le cerkvi in cer-
kev njemu.
Posebno poglavje je posvečeno razvoju protestantizma v Gornji
Avstriji od Tolerančnega patenta do leta 1849. Pomembna je bila konfe-
renca predikantov v mestu Gmunden 16. julija 1849, ki je pomenila uvod
v diskusijo o ureditvi protestantske cerkve v okoliščinah, ki jih je nudi-
la nova doba. Do izraza je prišel tudi demokratični princip, ki ga je za-
govarjal predikant iz Trsta Gustav Wilhelm Steinacker, ki pa ni prodrl.
Vprašanje je postalo aktualno na prvih shodih duhovniških in svetnih
zastopnikov evangeličanskih skupnosti iz vseh dežel Habsburške mo-
narhije avgusta 1848 in poleti 1849. Prvi cilj je bil prestop iz tolerančnega
obdobja, za katero je značilno »exertitium Religionis privatum«, v obdob-
je enakopravnosti s katoliško cerkvijo. Vodilni so bili Gustav Wilhelm
Steinacker (1809–1877) župnik lutrovske skupnosti v Trstu, superinten-
dent v Vanovicah na Moravskem Samuel von Nagy (1802–1863) in refor-
mirani superintendent na Dunaju Gottfried Franz (1803–1873). Slednji je
bil doma iz Nassaua, študiral je v Tübingenu, Göttingenu in Herbornu,
od leta 1829 deloval na Dunaju in velja za očeta prezbiterialno-sinodal-
ne ustave avstrijskega protestantizma. Leta 1849 je bilo v Habsburški
monarhiji 260.680 protestantov augsburške in reformirane veroizpove-
166
čanski cerkvi pozicija cesarja, se je kazalo, na primer, pri volitvah supe-
rintendentov, ki so jih na Češkem morali v nekem primeru trikrat po-
noviti, predno je kandidata potrdil cesar. Pojmovanje vloge cesarja pri
upravljanju evangeličanske cerkve je odmevalo v kontroverzi med libe-
ralci in novoluteranci, kar je v knjigi predstavljeno na osnovi literatu-
re številnih avtorjev, ki so posegali na to področje. Vprašanji vloge vla-
darja v protestantskih cerkvenih zadevah in pri avtonomiji je v ustavni
dobi odmevalo tudi v parlamentu. V letih 1861–1871 se je za enakoprav-
nost veroizpovedi zavzemal evangeličanski superintendent Carl Samuel
Schneider.
V upravi evangeličanske cerkve v drugi polovici 19. stoletja je bil vse
do leta 1939 uveljavljen dualizem. Glavni cerkveni odbor so pojmova-
li kot državni in cerkveni organ. Zaradi tega ni bil v celoti avtonomen;
leta 1939, ko je bil izločen kot državna ustanova, je predsednik glavne-
ga cerkvenega odbora zapisal, da šele sedaj ta pripada le cerkvi in cer-
kev njemu.
Posebno poglavje je posvečeno razvoju protestantizma v Gornji
Avstriji od Tolerančnega patenta do leta 1849. Pomembna je bila konfe-
renca predikantov v mestu Gmunden 16. julija 1849, ki je pomenila uvod
v diskusijo o ureditvi protestantske cerkve v okoliščinah, ki jih je nudi-
la nova doba. Do izraza je prišel tudi demokratični princip, ki ga je za-
govarjal predikant iz Trsta Gustav Wilhelm Steinacker, ki pa ni prodrl.
Vprašanje je postalo aktualno na prvih shodih duhovniških in svetnih
zastopnikov evangeličanskih skupnosti iz vseh dežel Habsburške mo-
narhije avgusta 1848 in poleti 1849. Prvi cilj je bil prestop iz tolerančnega
obdobja, za katero je značilno »exertitium Religionis privatum«, v obdob-
je enakopravnosti s katoliško cerkvijo. Vodilni so bili Gustav Wilhelm
Steinacker (1809–1877) župnik lutrovske skupnosti v Trstu, superinten-
dent v Vanovicah na Moravskem Samuel von Nagy (1802–1863) in refor-
mirani superintendent na Dunaju Gottfried Franz (1803–1873). Slednji je
bil doma iz Nassaua, študiral je v Tübingenu, Göttingenu in Herbornu,
od leta 1829 deloval na Dunaju in velja za očeta prezbiterialno-sinodal-
ne ustave avstrijskega protestantizma. Leta 1849 je bilo v Habsburški
monarhiji 260.680 protestantov augsburške in reformirane veroizpove-
166
