Page 170 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 170
razgledi, vpogledi
problem je bila Ogrska, saj naj bi bila cerkvena reforma del celotne
državne reforme, ki je predvidevala tudi enotno državno protestantsko
cerkev (Reichskirche), kar pa so Madžari odločno zavračali. Del vlad-
nih ustavnopravnih obljub glede enakopravnosti iz leta 1849 je uresni-
čil oktroirani Protestantski patent iz leta 1861. Na njegovi osnovi je bila
leta 1864 sklicana skupna sinoda cerkva augsburške in reformirane ve-
roizpovedi, ki je sprejela skupno cerkveno ustavo (Kirchenverfassung).
Posebno poglavje je posvečeno pravnemu zgodovinarju Josefu
Andreasu Zimmermannu (1810–1897), ki je imel pomembno vlogo v tem
procesu pravne ureditve ter delovanja evangeličanske cerkve v Cislajtaniji
vse do upokojitve leta 1874. Rojen je bil v mestu Schäßburg (Sighișoara),
kot profesor je poučeval na pravni akademiji v Hermannstadtu (Sibiu)
na Sedmograškem. Med drugim je leta 1861 izdelal cerkveno ustavo za
saško in sedmograško cerkev.
Posebno poglavje, »Od Exertitium religionis privatum k privatiziran
ju veroizpovedi: Protestantizem v ogledalu svojega boja za versko svo-
bodo med 1848 in 1938«, daje sumarni pogled dogajanja s posebnim
poudarkom na problemih zakonskih zvez, glede katerih je bila katoliška
cerkev privilegirana. S Protestantskim patentom 1861 je evangeličanska
cerkev dobila status »korporacije javnega prava«, vendar so državi osta-
le pridržane pravice glede imenovanja članov »Oberkirchenrat«-a, pravi-
ca dajanja soglasja pri sklicevanju sinod, pravica do potrjevanja cerkve-
nih zakonov in volitev superintendentov ter pravica do odobritve pri
nas tavljanju župnikov in učiteljev iz tujine.
Nadaljevanje knjige je posvečeno razmeram po prvi svetovni voj-
ni, ko je evangeličanska cerkev doživela tri velike spremembe. Prvo po
koncu prve svetovne vojne, ko so cesarjev vrhovni nadzor ter pristoj-
nosti glede imenovanj pripadle državi Republiki Avstriji, drugo z an-
šlusom, ko je bila sicer odpravljena dotedanja vezanost evangeličanske
cerkve na državo, kar pa je privedlo do tesnega sodelovanja z nacistično
stranko, in tretje, obdobje po drugi svetovni vojni, ko je evangeličanom
v Avstriji Protestantski zakon leta 1961 zagotovil popolno enakoprav-
nost s katoliško cerkvijo.
168
problem je bila Ogrska, saj naj bi bila cerkvena reforma del celotne
državne reforme, ki je predvidevala tudi enotno državno protestantsko
cerkev (Reichskirche), kar pa so Madžari odločno zavračali. Del vlad-
nih ustavnopravnih obljub glede enakopravnosti iz leta 1849 je uresni-
čil oktroirani Protestantski patent iz leta 1861. Na njegovi osnovi je bila
leta 1864 sklicana skupna sinoda cerkva augsburške in reformirane ve-
roizpovedi, ki je sprejela skupno cerkveno ustavo (Kirchenverfassung).
Posebno poglavje je posvečeno pravnemu zgodovinarju Josefu
Andreasu Zimmermannu (1810–1897), ki je imel pomembno vlogo v tem
procesu pravne ureditve ter delovanja evangeličanske cerkve v Cislajtaniji
vse do upokojitve leta 1874. Rojen je bil v mestu Schäßburg (Sighișoara),
kot profesor je poučeval na pravni akademiji v Hermannstadtu (Sibiu)
na Sedmograškem. Med drugim je leta 1861 izdelal cerkveno ustavo za
saško in sedmograško cerkev.
Posebno poglavje, »Od Exertitium religionis privatum k privatiziran
ju veroizpovedi: Protestantizem v ogledalu svojega boja za versko svo-
bodo med 1848 in 1938«, daje sumarni pogled dogajanja s posebnim
poudarkom na problemih zakonskih zvez, glede katerih je bila katoliška
cerkev privilegirana. S Protestantskim patentom 1861 je evangeličanska
cerkev dobila status »korporacije javnega prava«, vendar so državi osta-
le pridržane pravice glede imenovanja članov »Oberkirchenrat«-a, pravi-
ca dajanja soglasja pri sklicevanju sinod, pravica do potrjevanja cerkve-
nih zakonov in volitev superintendentov ter pravica do odobritve pri
nas tavljanju župnikov in učiteljev iz tujine.
Nadaljevanje knjige je posvečeno razmeram po prvi svetovni voj-
ni, ko je evangeličanska cerkev doživela tri velike spremembe. Prvo po
koncu prve svetovne vojne, ko so cesarjev vrhovni nadzor ter pristoj-
nosti glede imenovanj pripadle državi Republiki Avstriji, drugo z an-
šlusom, ko je bila sicer odpravljena dotedanja vezanost evangeličanske
cerkve na državo, kar pa je privedlo do tesnega sodelovanja z nacistično
stranko, in tretje, obdobje po drugi svetovni vojni, ko je evangeličanom
v Avstriji Protestantski zakon leta 1961 zagotovil popolno enakoprav-
nost s katoliško cerkvijo.
168
