Page 22 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 22
razprave, študije
go, ki je dremala petdeset let, kar je umrl Kardoš. Kardoševa dela so veči-
noma v rokopisih in jih hrani Kovač. In še en biser ima v svoji knjižnici:
originalno izdajo Küzmičevega Novega Testamenta.
Brez vse te ustne in pisne tradicije ter trdnega ohranjanja jezika
Prekmurci v leto 1919 zagotovo ne bi vstopili s tako bogato pisno kul-
turno dediščino in s tako močno jezikovno in narodnostno identiteto,
kajti brez jezika narod kot slovenski na območju današnjega Prekmurja
niti ne bi obstal.
Zaključek
Po priključitvi Prekmurja k tedanji Kraljevini SHS leta 1919 so
Prekmurci ostali brez večstoletnega tradicionalnega duhovnega in mad
žarskega kulturnopolitičnega zaledja, še bolj osamljena pa je ostala evan-
geličanska skupnost, za organizacijsko enotnost katere sprva ni bilo po-
sebnih interesov, čeprav je imela temelje že v 16. in znova v 18. stoletju. Pa
vendar, deset cerkvenih občin je bilo že čez dobri dve leti uradno zdru-
ženih v prekmurski evangeličanski seniorat. V vlogi posredovalcev za-
pisane besede v domačem jeziku so kot najmočnejši glasniki nastopali
evangeličanski duhovniki. Prve podatke o njihovem izobraževanju ima-
mo iz 18. stoletja, ko so znanje najpogosteje pridobivali na Slovaškem in
v Nemčiji, v 20. stoletje pa so, kot se ugotavlja, stopili duhovniki, ki so
se šolali v glavnem na Madžarskem. V Prekmurju namreč višjih izobra-
ževalnih središč še ni bilo in prav to pomanjkanje kulturnih središč jih
je vodilo po znanje na tuje.
Da so bili v določenih obdobjih in pri določenih osebah odkloni
od narodnostno in versko utemeljenih usmeritev, pravi tudi Kuzmič,
pa vendar tovrstnih primerov ne smemo posploševati ali jih precenje-
vati. Tudi očitek prekmurskim evangeličanom o njihovem naslanjan
ju na madžarski kulturni prostor kaže popolno nerazumevanje vred-
nosti in predanosti verskemu prepričanju pri protestantih. (M. Kuzmič
1986a, 215; 1986b, 320) Odkloni od pričakovanega načina dela in delovan
20
go, ki je dremala petdeset let, kar je umrl Kardoš. Kardoševa dela so veči-
noma v rokopisih in jih hrani Kovač. In še en biser ima v svoji knjižnici:
originalno izdajo Küzmičevega Novega Testamenta.
Brez vse te ustne in pisne tradicije ter trdnega ohranjanja jezika
Prekmurci v leto 1919 zagotovo ne bi vstopili s tako bogato pisno kul-
turno dediščino in s tako močno jezikovno in narodnostno identiteto,
kajti brez jezika narod kot slovenski na območju današnjega Prekmurja
niti ne bi obstal.
Zaključek
Po priključitvi Prekmurja k tedanji Kraljevini SHS leta 1919 so
Prekmurci ostali brez večstoletnega tradicionalnega duhovnega in mad
žarskega kulturnopolitičnega zaledja, še bolj osamljena pa je ostala evan-
geličanska skupnost, za organizacijsko enotnost katere sprva ni bilo po-
sebnih interesov, čeprav je imela temelje že v 16. in znova v 18. stoletju. Pa
vendar, deset cerkvenih občin je bilo že čez dobri dve leti uradno zdru-
ženih v prekmurski evangeličanski seniorat. V vlogi posredovalcev za-
pisane besede v domačem jeziku so kot najmočnejši glasniki nastopali
evangeličanski duhovniki. Prve podatke o njihovem izobraževanju ima-
mo iz 18. stoletja, ko so znanje najpogosteje pridobivali na Slovaškem in
v Nemčiji, v 20. stoletje pa so, kot se ugotavlja, stopili duhovniki, ki so
se šolali v glavnem na Madžarskem. V Prekmurju namreč višjih izobra-
ževalnih središč še ni bilo in prav to pomanjkanje kulturnih središč jih
je vodilo po znanje na tuje.
Da so bili v določenih obdobjih in pri določenih osebah odkloni
od narodnostno in versko utemeljenih usmeritev, pravi tudi Kuzmič,
pa vendar tovrstnih primerov ne smemo posploševati ali jih precenje-
vati. Tudi očitek prekmurskim evangeličanom o njihovem naslanjan
ju na madžarski kulturni prostor kaže popolno nerazumevanje vred-
nosti in predanosti verskemu prepričanju pri protestantih. (M. Kuzmič
1986a, 215; 1986b, 320) Odkloni od pričakovanega načina dela in delovan
20
