Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 26
razprave, študije
je leta 1420 postal del Beneške republike, so zgradili veliko novih stavb,
to pa je sooblikovalo arhitekturno podobno starega mesta, kakršna je
ohranjena še zdaj. Sanudo tudi poroča, da so krajani poleg italijanšči-
ne govorili tudi hrvaško.
Leta 2008 je istrski Državni arhiv v Pazinu objavil kritično izdajo s
prepisom uradnih zaznamkov med letoma 1525 in 1550, ki jih je hranil
labinski duhovnik, ki je bil hkrati apostolski in javni notar, Bartolomej
Gervazij (Bartolomeo Gevrasio).1 Na tretjem simpoziju o Vlačiću, leta
2010, je Tullio Vorano predstavil nekatere podatke o družini Vlačić,
ki jih je bilo mogoče rekonstruirati na podlagi teh dokumentov (2012,
316–33). V njih se pojavita Vlačićev oče, Andrea Franković alias Vlačić,
in hiša, ki jo je imel v lasti v starem mestu: leta 1535 je že zapisano, da je
umrl. Oporoka, ki jo je zapustila Vlačićeva sestra Celija februarja 1546,
omenja tri brate, Franja, Jakova in Matijo, ter dve sestri, Dominiko in
Martino. Ti Vlačićevi bratje in sestre so leta 1546 še živeli, ni pa znano,
ali je imel še kakšnega in ali je kateri umrl v otroštvu. Prav tako ni jas-
no, ali so imeli vsi isto mater. Oporoka nakazuje, da je imel Matija v lasti
zemljo, ki jo je obdelovala Celija. Verjetno je ob obisku Labina leta 1563
Vlačić prodal prav to zemljo. Vemo namreč, da je leta 1563 obiskal Labin,
Ljubljano in Benetke, saj je o svojem potovanju istega leta pisal v pismu
Hartmannu Beyerju v Frankfurt. V njem je zapisal, da pridigajo pravo
vero (vera religio propagator) v Karniji [na Kranjskem], na Hrvaškem,
Koroškem in Štajerskem.2 Tudi Primož Trubar je poročal o Vlačićevem
obisku v Ljubljani, ko se je iz Labina vračal v Regensburg:
Ilirik je bil tukaj pri meni 8 dni. Moji milostni gospodje so mu na mojo
prošnjo poklonili 32 tolarjev. Njegovega učenca Sebastjana Krelja bodo
1 Med njimi Testamentum Celie file, quondam ser Andree Francouich. V Ladić in
Orbanić 2008, 157–58.
2 »Fui hac aestate Venetijs et in patria, ac reperi homines mediocriter veritatis cupi-
dos. In Carnia, Croatia, Carinthia et in finibus Styriae sic satis vera religio pro-
pagatur. Hisce diebus hic ordinabuntur 3 ministri illuc ad functiones vocati. Ora-
bis igitur Dominum, ut et illis im umbra mortis fedentibus celestis lux exoriatur.«
(Vlačić 1563) Mirković (1960, 217) pomotoma navaja, da je bila ta korespondenca
uničena v požaru med drugo svetovno vojno.
24
je leta 1420 postal del Beneške republike, so zgradili veliko novih stavb,
to pa je sooblikovalo arhitekturno podobno starega mesta, kakršna je
ohranjena še zdaj. Sanudo tudi poroča, da so krajani poleg italijanšči-
ne govorili tudi hrvaško.
Leta 2008 je istrski Državni arhiv v Pazinu objavil kritično izdajo s
prepisom uradnih zaznamkov med letoma 1525 in 1550, ki jih je hranil
labinski duhovnik, ki je bil hkrati apostolski in javni notar, Bartolomej
Gervazij (Bartolomeo Gevrasio).1 Na tretjem simpoziju o Vlačiću, leta
2010, je Tullio Vorano predstavil nekatere podatke o družini Vlačić,
ki jih je bilo mogoče rekonstruirati na podlagi teh dokumentov (2012,
316–33). V njih se pojavita Vlačićev oče, Andrea Franković alias Vlačić,
in hiša, ki jo je imel v lasti v starem mestu: leta 1535 je že zapisano, da je
umrl. Oporoka, ki jo je zapustila Vlačićeva sestra Celija februarja 1546,
omenja tri brate, Franja, Jakova in Matijo, ter dve sestri, Dominiko in
Martino. Ti Vlačićevi bratje in sestre so leta 1546 še živeli, ni pa znano,
ali je imel še kakšnega in ali je kateri umrl v otroštvu. Prav tako ni jas-
no, ali so imeli vsi isto mater. Oporoka nakazuje, da je imel Matija v lasti
zemljo, ki jo je obdelovala Celija. Verjetno je ob obisku Labina leta 1563
Vlačić prodal prav to zemljo. Vemo namreč, da je leta 1563 obiskal Labin,
Ljubljano in Benetke, saj je o svojem potovanju istega leta pisal v pismu
Hartmannu Beyerju v Frankfurt. V njem je zapisal, da pridigajo pravo
vero (vera religio propagator) v Karniji [na Kranjskem], na Hrvaškem,
Koroškem in Štajerskem.2 Tudi Primož Trubar je poročal o Vlačićevem
obisku v Ljubljani, ko se je iz Labina vračal v Regensburg:
Ilirik je bil tukaj pri meni 8 dni. Moji milostni gospodje so mu na mojo
prošnjo poklonili 32 tolarjev. Njegovega učenca Sebastjana Krelja bodo
1 Med njimi Testamentum Celie file, quondam ser Andree Francouich. V Ladić in
Orbanić 2008, 157–58.
2 »Fui hac aestate Venetijs et in patria, ac reperi homines mediocriter veritatis cupi-
dos. In Carnia, Croatia, Carinthia et in finibus Styriae sic satis vera religio pro-
pagatur. Hisce diebus hic ordinabuntur 3 ministri illuc ad functiones vocati. Ora-
bis igitur Dominum, ut et illis im umbra mortis fedentibus celestis lux exoriatur.«
(Vlačić 1563) Mirković (1960, 217) pomotoma navaja, da je bila ta korespondenca
uničena v požaru med drugo svetovno vojno.
24
