Page 25 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 25
Stati in obstati 15(2019): 23-43
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)23-43
Luka Ilic
PEREGRINATIO ACADEMICA
IN ŽIVLJENJSKA POT MATIJE VLAČICA
ILIRIKA: OD LABINA DO WITTENBERGA
Matijo Vlačića Ilirika je pot, njegov peregrinatio academica, vodila
iz rojstnega kraja Labina in 2.200 kilometrov daleč čez Alpe, s postan-
ki v Benetkah, Augsburgu, Baslu, Tübingenu in Regensburgu, dokler
ni končno prispel v Wittenberg, vse skupaj pa je trajalo pet let. Takšen
podvig je celo dandanes in ob uporabi modernih transportnih sredstev
osupljiv in zavidanja vreden. Preden se je začel izobraževati, je Vlačić
prvih šestnajst let svojega življenja preživel v istrskem mestu Labinu
(Albona) – to pa je bilo tudi najdaljše obdobje, ki ga je preživel v enem
kraju. Pa vendar je prav o tem obdobju njegovega življenja dostopnih
najmanj podatkov.
V svoji biografiji o Vlačiću je Mijo Mirković zapisal, »da niti Vlačićevo
delo niti njegova pisma ne vsebujejo podrobnosti o njegovem očetu, ma-
teri, sorodnikih ali otroštvu«. Sam to razlaga z besedami, da »Vlačić piše
na način, ki nakazuje, da se je njegovo življenje začelo v trenutku, ko se
je ob pomoči [svojega sorodnika], frančiškana Balda Lupetina, prvič
srečal s protestantizmom in se je odločil, da bo tudi sam postal protes
tant« (Mirković 1960, 14).
Čeprav o Vlačićevem otroštvu in njegovi družini ne vemo veliko,
nam nekateri viri odkrivajo podatke o okolju in razmerah, v katerih je
odraščal. Italijanski zgodovinar Marino Sanudo ml., Vlačićev sodobnik,
je z očetom obiskal Labin in v svoj dnevnik zapisal, da je imel kraj leta
1483 300 gospodinjstev in 350 odraslih prebivalcev (Sanudo 1847, 456).
Kljub svoji majhnosti je bil Labin pomembno naselje v vzhodni Istri. Ko
23
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)23-43
Luka Ilic
PEREGRINATIO ACADEMICA
IN ŽIVLJENJSKA POT MATIJE VLAČICA
ILIRIKA: OD LABINA DO WITTENBERGA
Matijo Vlačića Ilirika je pot, njegov peregrinatio academica, vodila
iz rojstnega kraja Labina in 2.200 kilometrov daleč čez Alpe, s postan-
ki v Benetkah, Augsburgu, Baslu, Tübingenu in Regensburgu, dokler
ni končno prispel v Wittenberg, vse skupaj pa je trajalo pet let. Takšen
podvig je celo dandanes in ob uporabi modernih transportnih sredstev
osupljiv in zavidanja vreden. Preden se je začel izobraževati, je Vlačić
prvih šestnajst let svojega življenja preživel v istrskem mestu Labinu
(Albona) – to pa je bilo tudi najdaljše obdobje, ki ga je preživel v enem
kraju. Pa vendar je prav o tem obdobju njegovega življenja dostopnih
najmanj podatkov.
V svoji biografiji o Vlačiću je Mijo Mirković zapisal, »da niti Vlačićevo
delo niti njegova pisma ne vsebujejo podrobnosti o njegovem očetu, ma-
teri, sorodnikih ali otroštvu«. Sam to razlaga z besedami, da »Vlačić piše
na način, ki nakazuje, da se je njegovo življenje začelo v trenutku, ko se
je ob pomoči [svojega sorodnika], frančiškana Balda Lupetina, prvič
srečal s protestantizmom in se je odločil, da bo tudi sam postal protes
tant« (Mirković 1960, 14).
Čeprav o Vlačićevem otroštvu in njegovi družini ne vemo veliko,
nam nekateri viri odkrivajo podatke o okolju in razmerah, v katerih je
odraščal. Italijanski zgodovinar Marino Sanudo ml., Vlačićev sodobnik,
je z očetom obiskal Labin in v svoj dnevnik zapisal, da je imel kraj leta
1483 300 gospodinjstev in 350 odraslih prebivalcev (Sanudo 1847, 456).
Kljub svoji majhnosti je bil Labin pomembno naselje v vzhodni Istri. Ko
23
