Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 58
razprave, študije
druga (1744/45) šlezijska vojna sta bili za Prusijo uspešni. V dresdenskem
miru 1745 je bilo potrjeno, da Šlezija razen majhnega dela pripada Prusiji,
Friderik II. pa je priznal Terezijinega moža, Franca I. Štefana (1708–1765),
za cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Pridobitev Šlezije je imela za Prusijo tudi konfesionalne posledice.
Katoliško prebivalstvo v Prusiji se je povečalo za osemkrat. Po drugi
strani je imel spopad med Prusijo in Avstrijo tudi indirektne konfesio-
nalne razsežnosti: Avstrija, trdnjava katolicizma, se je bojevala s prote-
stantsko Prusijo; politična polariziranost med Avstrijo in Prusijo je bila
tudi konfesionalna. Kljub vsemu pa se je avstrijska vojska dobro bojeva-
la tako v nasledstveni vojni kot v obeh šlezijskih.6 Izkušnje so spodbudi-
le reforme, med njimi tudi ustanovitev omenjene Terezijanske vojaške
akademije leta 1751. Sredi 18. stoletja je konflikt zaradi Šlezije ponov-
no izbruhnil. Tretja šlezijska vojna je bila tokrat del daleč večjega voj-
nega spopada: v sedemletni vojni (1756–1763) so se bojevale vse tedanje
evropske velesile.7 Za avstrijsko vojaško zgodovino je bila pomembna
bitka pri Kolinu. V njej so 18. junija 1757 avstrijske čete prvič prema-
gale Friderika II., ki je do takrat veljal za nepremagljivega na bojišču.
Zmaga je bila povod za ustanovitev najvišjega staroavstrijskega voja-
škega odlikovanja, »Vojaški red Marije Terezije« (Mader 2007b; Ortner
2019). Kljub vsem takratnim govoricam odlikovanje ni bilo podeljevano
za dejanja v nasprotju z ukazi, temveč za uspešna vojaška dejanja, ki so
bila storjena iz lastne iniciative in so bistveno vplivala na izid spopada,
pa čeprav bi jih lahko časten oficir tudi brez graje opustil. Statut reda,
člen 21 (Statuten 1811, 10), je določal:
Za odlikovanje so zaslužna […] vsa tista dejanja, ki bi bila lahko brez
odgovornosti opuščena, pa so bila kljub temu storjena: na primer, če oficir
tvega napad brez posebnega ukaza in pri svojem delovanju pri tem ne iz-
kazuje le predpisane drže, ampak tudi osebno srčnost [...].
6 O armadi v času Marije Terezije glej Duffy 1977; Hochedlinger 2003.
7 Sedemletna vojna je bila prva svetovna vojna v novejši zgodovini. Težišče ni bilo v
Evropi, ampak v Severni Ameriki in Indiji. Spopad med Anglijo in Francijo se je
bil za prevlado v svetu.
56
druga (1744/45) šlezijska vojna sta bili za Prusijo uspešni. V dresdenskem
miru 1745 je bilo potrjeno, da Šlezija razen majhnega dela pripada Prusiji,
Friderik II. pa je priznal Terezijinega moža, Franca I. Štefana (1708–1765),
za cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Pridobitev Šlezije je imela za Prusijo tudi konfesionalne posledice.
Katoliško prebivalstvo v Prusiji se je povečalo za osemkrat. Po drugi
strani je imel spopad med Prusijo in Avstrijo tudi indirektne konfesio-
nalne razsežnosti: Avstrija, trdnjava katolicizma, se je bojevala s prote-
stantsko Prusijo; politična polariziranost med Avstrijo in Prusijo je bila
tudi konfesionalna. Kljub vsemu pa se je avstrijska vojska dobro bojeva-
la tako v nasledstveni vojni kot v obeh šlezijskih.6 Izkušnje so spodbudi-
le reforme, med njimi tudi ustanovitev omenjene Terezijanske vojaške
akademije leta 1751. Sredi 18. stoletja je konflikt zaradi Šlezije ponov-
no izbruhnil. Tretja šlezijska vojna je bila tokrat del daleč večjega voj-
nega spopada: v sedemletni vojni (1756–1763) so se bojevale vse tedanje
evropske velesile.7 Za avstrijsko vojaško zgodovino je bila pomembna
bitka pri Kolinu. V njej so 18. junija 1757 avstrijske čete prvič prema-
gale Friderika II., ki je do takrat veljal za nepremagljivega na bojišču.
Zmaga je bila povod za ustanovitev najvišjega staroavstrijskega voja-
škega odlikovanja, »Vojaški red Marije Terezije« (Mader 2007b; Ortner
2019). Kljub vsem takratnim govoricam odlikovanje ni bilo podeljevano
za dejanja v nasprotju z ukazi, temveč za uspešna vojaška dejanja, ki so
bila storjena iz lastne iniciative in so bistveno vplivala na izid spopada,
pa čeprav bi jih lahko časten oficir tudi brez graje opustil. Statut reda,
člen 21 (Statuten 1811, 10), je določal:
Za odlikovanje so zaslužna […] vsa tista dejanja, ki bi bila lahko brez
odgovornosti opuščena, pa so bila kljub temu storjena: na primer, če oficir
tvega napad brez posebnega ukaza in pri svojem delovanju pri tem ne iz-
kazuje le predpisane drže, ampak tudi osebno srčnost [...].
6 O armadi v času Marije Terezije glej Duffy 1977; Hochedlinger 2003.
7 Sedemletna vojna je bila prva svetovna vojna v novejši zgodovini. Težišče ni bilo v
Evropi, ampak v Severni Ameriki in Indiji. Spopad med Anglijo in Francijo se je
bil za prevlado v svetu.
56
