Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 59
karl-reinhart trauner
Po zgoraj omenjenem poročilu so obstajali regimenti, v katerih je bila
več kot polovica protestantov. Zaradi konfesionalnega ozadja šlezijskih
vojn so bile pomembne tudi smernice glede konfesionalnosti. Državni
kancler Wenzel Anton Kaunitz (1711–1794) se je v razpravi o ustanovitvi
in pravilih reda zavzel za konfesionalno nevtralnost, saj je bilo v avstrij-
ski vojaški službi mnogo protestantov: odlikovanje zato ne sme biti po-
imenovano po nekem svetniku [kot je bilo do tedaj pravilo] niti ne sme
biti okrašeno z neko svetniško podobo (Mader 2007b, 440). V 4. členu
statuta je bilo jasno določeno, da se odlikovanje podeli oficirjem »brez
ozira na njihovo religijo, rang in druge okoliščine« (Statuten 1811, 4).
Versko nevtralna drža se je izrazila tudi v poimenovanju odlikovan
ja, ki je poudarilo zavezanost oficirja izključno in samo vladarju. Drža
je dobila svoje mesto tudi v vzgoji oficirjev: za vrednotni svet oficirja ni
bila več odločilna konfesionalnost, ampak državnopolitična miselnost.
Pod poveljstvom direktorja generalmajorja Franza Josepha Kinskega
(1739–1805) »je bilo težišče vzgoje v oblikovanju patriotskega mišljenja
in zvestobe vojaka do cesarske hiše« (Steiger in Gansdorfer 2002, 12).8
De facto je bila v vojski vsaj tolerirana, če ne tudi sprejeta, zasebna re-
ligiozna praksa. Pomembno vlogo so pri tem na Dunaju imele evangeli-
čanske kapele na veleposlaništvih, na Danskem in Švedskem za luterane,
na Nizozemskem za reformirane. V Trstu je bila leta 1778 ustanovljena
evangeličanska občina za vojake, mornarje in oficirje (Hanak [1971/1972]
1974, 43). Obisk veleposlaniških kapel in evangeličanske občine v Trstu
je bil vojakom celo uradno dovoljen (Otto 1886, 122; Trautenberger 1901,
205–7)9.
Vpogled omogoča tudi poročilo Johanna Hieronymusa Chemnitza
(1730–1800), ki je bil od leta 1757 do 1768 kraljevi danski pridigar na ve-
leposlaništvu na Dunaju. Iz poročila za leto 1761 izvemo, da so se bož-
je službe na veleposlaništvu udeležili številni oficirji in navadni vojaki:
V kraljevsko dansko veleposlaniško versko občino prihajajo n aslednje
osebe [...] mnogi cesarski oficirji in vojaki […] Njihovo število se je v
8 Glej tudi Shek Brnardić 2017.
9 O ustanovitvi občine v Trstu glej ustrezna poglavja pri Patzeltu 1999.
57
Po zgoraj omenjenem poročilu so obstajali regimenti, v katerih je bila
več kot polovica protestantov. Zaradi konfesionalnega ozadja šlezijskih
vojn so bile pomembne tudi smernice glede konfesionalnosti. Državni
kancler Wenzel Anton Kaunitz (1711–1794) se je v razpravi o ustanovitvi
in pravilih reda zavzel za konfesionalno nevtralnost, saj je bilo v avstrij-
ski vojaški službi mnogo protestantov: odlikovanje zato ne sme biti po-
imenovano po nekem svetniku [kot je bilo do tedaj pravilo] niti ne sme
biti okrašeno z neko svetniško podobo (Mader 2007b, 440). V 4. členu
statuta je bilo jasno določeno, da se odlikovanje podeli oficirjem »brez
ozira na njihovo religijo, rang in druge okoliščine« (Statuten 1811, 4).
Versko nevtralna drža se je izrazila tudi v poimenovanju odlikovan
ja, ki je poudarilo zavezanost oficirja izključno in samo vladarju. Drža
je dobila svoje mesto tudi v vzgoji oficirjev: za vrednotni svet oficirja ni
bila več odločilna konfesionalnost, ampak državnopolitična miselnost.
Pod poveljstvom direktorja generalmajorja Franza Josepha Kinskega
(1739–1805) »je bilo težišče vzgoje v oblikovanju patriotskega mišljenja
in zvestobe vojaka do cesarske hiše« (Steiger in Gansdorfer 2002, 12).8
De facto je bila v vojski vsaj tolerirana, če ne tudi sprejeta, zasebna re-
ligiozna praksa. Pomembno vlogo so pri tem na Dunaju imele evangeli-
čanske kapele na veleposlaništvih, na Danskem in Švedskem za luterane,
na Nizozemskem za reformirane. V Trstu je bila leta 1778 ustanovljena
evangeličanska občina za vojake, mornarje in oficirje (Hanak [1971/1972]
1974, 43). Obisk veleposlaniških kapel in evangeličanske občine v Trstu
je bil vojakom celo uradno dovoljen (Otto 1886, 122; Trautenberger 1901,
205–7)9.
Vpogled omogoča tudi poročilo Johanna Hieronymusa Chemnitza
(1730–1800), ki je bil od leta 1757 do 1768 kraljevi danski pridigar na ve-
leposlaništvu na Dunaju. Iz poročila za leto 1761 izvemo, da so se bož-
je službe na veleposlaništvu udeležili številni oficirji in navadni vojaki:
V kraljevsko dansko veleposlaniško versko občino prihajajo n aslednje
osebe [...] mnogi cesarski oficirji in vojaki […] Njihovo število se je v
8 Glej tudi Shek Brnardić 2017.
9 O ustanovitvi občine v Trstu glej ustrezna poglavja pri Patzeltu 1999.
57
