Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 90
razprave, študije
tudi je z emisarjem Blahoslavom postopal prijazno in se takisto izrazil
tudi o Jednoti, je mogel komaj za prihodnost obljubiti zlajšanje verskega
preganjanja zoper češke brate. Neuspešna je bila tudi Blahoslavova misi-
ja 1556. v Magdeburg. Od tam je češke brate izgnal nihče drug kot čust
veno in delovanjsko siloviti Flacij Ilirik. V obeh primerih je bilo stanje
tako, kot je bilo pred Blahoslavovimi misijami: češke brate so v Češkem
kraljestvu še naprej preganjali, pa tudi v Magdeburg se niso smeli vrni-
ti. Je pa Blahoslav s Flacijem Ilirikom stopil v polemiko zastran izvora
čeških bratov. Flacij je v spisu Catalogus testium veritatis (1556) dokazo-
val, da je Jednota bratrska izpeljanka valdežanov, Blahoslav pa je v svo-
jem delu Summa quaedam brevissima collecta ex variis scriptis Fratrum
(1556), ki je besedilna »druga roka« Blahoslavovega literarnega prvenca
O původu Jednoty (1547), dokazoval nasprotno.
Obe deli sta temeljnega pomena za razumevanje Blahoslavovega po
gleda na zgodovino oziroma, kot se je izrazil Amedeo Molnár, priha-
ja v njih do izraza avtorjeva »teologija zgodovine«. Blahoslav je Jednoto
čeških bratov razumel kot legitimno realizacijo husitske reformacije –
Jednota si je ravno v letih nastajanja Acta Unitatis Fratrum prizadevala iz
verske skupnosti »na obrobju« napredovati v status politično pripoznane
deželne cerkve –, in torej kot posebno obliko splošne cerkve Kristusove,
drugačno od luteranske cerkve na Nemškem. In takšno, ki je ravno za-
radi lastne specifičnosti dolžna vztrajati pri svoji posebni krščanski poti
in o tem zapustiti tudi pisne dokumente (Molnár 1971, 209). Slednje je
tudi utemeljitev Blahoslavovega prizadevanja pri Acta Unitatis Fratrum.
Summa quaedam brevissima je tako Blahoslavov odgovor na vprašan
je, ali so češki bratje delo Gospodove roke, kar je Flacij odločno zavra-
čal, češki humanist pa z navezavo čeških bratov na intelektualno gene-
alogijo od Husovega predhodnika Matěja z Janova (1350–1393) preko M.
Jana Husa (1369–1415), M. Jakoubka ze Stříbra (1375–1429), Jana Rokycane
(1396–1471), Martina Lupáča (umrl 1468) in Petra Chelčickega (1379–
1460) ravno tako strastno dokazoval.
Z opozorilom na Matěja z Janova je Blahoslav pripoznal intelektu-
alno genealogijo čeških bratov iz toka srednjeveške kritične misli, ki
ni bila ravnodušna do aktualnih razmer v katoliški cerkvi. Ta kritici-
88
tudi je z emisarjem Blahoslavom postopal prijazno in se takisto izrazil
tudi o Jednoti, je mogel komaj za prihodnost obljubiti zlajšanje verskega
preganjanja zoper češke brate. Neuspešna je bila tudi Blahoslavova misi-
ja 1556. v Magdeburg. Od tam je češke brate izgnal nihče drug kot čust
veno in delovanjsko siloviti Flacij Ilirik. V obeh primerih je bilo stanje
tako, kot je bilo pred Blahoslavovimi misijami: češke brate so v Češkem
kraljestvu še naprej preganjali, pa tudi v Magdeburg se niso smeli vrni-
ti. Je pa Blahoslav s Flacijem Ilirikom stopil v polemiko zastran izvora
čeških bratov. Flacij je v spisu Catalogus testium veritatis (1556) dokazo-
val, da je Jednota bratrska izpeljanka valdežanov, Blahoslav pa je v svo-
jem delu Summa quaedam brevissima collecta ex variis scriptis Fratrum
(1556), ki je besedilna »druga roka« Blahoslavovega literarnega prvenca
O původu Jednoty (1547), dokazoval nasprotno.
Obe deli sta temeljnega pomena za razumevanje Blahoslavovega po
gleda na zgodovino oziroma, kot se je izrazil Amedeo Molnár, priha-
ja v njih do izraza avtorjeva »teologija zgodovine«. Blahoslav je Jednoto
čeških bratov razumel kot legitimno realizacijo husitske reformacije –
Jednota si je ravno v letih nastajanja Acta Unitatis Fratrum prizadevala iz
verske skupnosti »na obrobju« napredovati v status politično pripoznane
deželne cerkve –, in torej kot posebno obliko splošne cerkve Kristusove,
drugačno od luteranske cerkve na Nemškem. In takšno, ki je ravno za-
radi lastne specifičnosti dolžna vztrajati pri svoji posebni krščanski poti
in o tem zapustiti tudi pisne dokumente (Molnár 1971, 209). Slednje je
tudi utemeljitev Blahoslavovega prizadevanja pri Acta Unitatis Fratrum.
Summa quaedam brevissima je tako Blahoslavov odgovor na vprašan
je, ali so češki bratje delo Gospodove roke, kar je Flacij odločno zavra-
čal, češki humanist pa z navezavo čeških bratov na intelektualno gene-
alogijo od Husovega predhodnika Matěja z Janova (1350–1393) preko M.
Jana Husa (1369–1415), M. Jakoubka ze Stříbra (1375–1429), Jana Rokycane
(1396–1471), Martina Lupáča (umrl 1468) in Petra Chelčickega (1379–
1460) ravno tako strastno dokazoval.
Z opozorilom na Matěja z Janova je Blahoslav pripoznal intelektu-
alno genealogijo čeških bratov iz toka srednjeveške kritične misli, ki
ni bila ravnodušna do aktualnih razmer v katoliški cerkvi. Ta kritici-
88
