Page 89 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 89
jonatan vinkler
misliti, Blahoslavu niso prijale. Bolj kot ognjeviti teolog je nanj vplival
Georgius Sabinus (1508–1560), sicer prvi rektor univerze v Königsbergu
in med drugim tudi Melanchthonov zet, in sicer s predavanji in spisi o
pesništvu. Blahoslav je od njega dobil pobudbe zlasti za lastno teoretično
in pesniško ustvarjanje. Še istega leta, jeseni, je bil Blahoslav ponovno na
poti, tokrat v Basel. Tam se je seznanil z delom Erazma Rotterdamskega,
predvsem pa so bili pomembni Blahoslavovi stiki s češkim humanistom
Sigismundom Hrubým z Jelení – Geleniusom (1497–1554). Ta je zaslovel
kot prevajalec in izdajatelj grških ter rimskih klasikov in kot njihov pre-
vajalec v češčino (Cicero, toda tudi Petrarka in Erazen Rotterdamski),
med drugim pa je bil nekaj časa tudi urednik ter korektor pri enem naj-
znamenitejših tiskarjev svoje dobe, Johannu Frobenu (1460–1527), s ka-
terim je Basel postal ena tiskarskih in gospodarskih metropol Evrope.17
Antonín Škarka je Blahoslavovo jezikovno izobraževanje in intelektu-
alno formiranje povzel z naslednjimi besedami:
V letih, ki jih je prebil v tujini, je Blahoslav pridobil bogate življenjske
izkušnje, se seznanil z metodami znanstvenega in literarnega dela na te-
melju humanističnih načel, hkrati pa je pod vplivom reformacije zorel kot
teolog. (Škarka 1958, 152)
Humanistična latinščina, ki jo je obvladal za časa študija, mu je po-
menila tudi poglavitno orodje na njegovih diplomatskih poteh. Tako je
bil zastran verske svobode čeških bratov štirikrat – dvakrat 1555. in dva
krat dve leti kasneje, 1557. – poslan na Dunaj, h kralju Maksimilijanu II.
Ta reformiranim kristjanom ni bil nenaklonjen,18 toda za vladanja ce-
sarja Ferdinanda I. (Kohler 2017, 147–49, 153–58) je tudi retorično spret-
ni Blahoslav ostal brez otipljivih rezultatov, kajti kralj Maksimilijan, če-
17 Tiski so bili v zgodnjem novem veku, zlasti inkunabule pred letom 1500, »izdelki
visoke dodane vrednosti«, in torej nekaj podobnega, kot so danes produkti infor-
macijsko-komunikacijske tehnologije (Eisenstein 1979, 44–88).
18 Primerjaj npr. Trubarjev nemški predgovor v Ta drugi deil tiga Novega testamen-
ta (1560). Na Trubarjeva pisma kralj, kasneje cesar Maksimilijan II. sicer ni niko-
li odgovoril, je pa prizadevanje Primoža Trubarja in Ivana Ungnada podprl s 400
renskimi goldinarji (Trubar [1560] v Vrečko 2011, 71; celotni predgovor v tran-
skripciji in prevodu je najti na straneh 59–77).
87
misliti, Blahoslavu niso prijale. Bolj kot ognjeviti teolog je nanj vplival
Georgius Sabinus (1508–1560), sicer prvi rektor univerze v Königsbergu
in med drugim tudi Melanchthonov zet, in sicer s predavanji in spisi o
pesništvu. Blahoslav je od njega dobil pobudbe zlasti za lastno teoretično
in pesniško ustvarjanje. Še istega leta, jeseni, je bil Blahoslav ponovno na
poti, tokrat v Basel. Tam se je seznanil z delom Erazma Rotterdamskega,
predvsem pa so bili pomembni Blahoslavovi stiki s češkim humanistom
Sigismundom Hrubým z Jelení – Geleniusom (1497–1554). Ta je zaslovel
kot prevajalec in izdajatelj grških ter rimskih klasikov in kot njihov pre-
vajalec v češčino (Cicero, toda tudi Petrarka in Erazen Rotterdamski),
med drugim pa je bil nekaj časa tudi urednik ter korektor pri enem naj-
znamenitejših tiskarjev svoje dobe, Johannu Frobenu (1460–1527), s ka-
terim je Basel postal ena tiskarskih in gospodarskih metropol Evrope.17
Antonín Škarka je Blahoslavovo jezikovno izobraževanje in intelektu-
alno formiranje povzel z naslednjimi besedami:
V letih, ki jih je prebil v tujini, je Blahoslav pridobil bogate življenjske
izkušnje, se seznanil z metodami znanstvenega in literarnega dela na te-
melju humanističnih načel, hkrati pa je pod vplivom reformacije zorel kot
teolog. (Škarka 1958, 152)
Humanistična latinščina, ki jo je obvladal za časa študija, mu je po-
menila tudi poglavitno orodje na njegovih diplomatskih poteh. Tako je
bil zastran verske svobode čeških bratov štirikrat – dvakrat 1555. in dva
krat dve leti kasneje, 1557. – poslan na Dunaj, h kralju Maksimilijanu II.
Ta reformiranim kristjanom ni bil nenaklonjen,18 toda za vladanja ce-
sarja Ferdinanda I. (Kohler 2017, 147–49, 153–58) je tudi retorično spret-
ni Blahoslav ostal brez otipljivih rezultatov, kajti kralj Maksimilijan, če-
17 Tiski so bili v zgodnjem novem veku, zlasti inkunabule pred letom 1500, »izdelki
visoke dodane vrednosti«, in torej nekaj podobnega, kot so danes produkti infor-
macijsko-komunikacijske tehnologije (Eisenstein 1979, 44–88).
18 Primerjaj npr. Trubarjev nemški predgovor v Ta drugi deil tiga Novega testamen-
ta (1560). Na Trubarjeva pisma kralj, kasneje cesar Maksimilijan II. sicer ni niko-
li odgovoril, je pa prizadevanje Primoža Trubarja in Ivana Ungnada podprl s 400
renskimi goldinarji (Trubar [1560] v Vrečko 2011, 71; celotni predgovor v tran-
skripciji in prevodu je najti na straneh 59–77).
87
