Page 88 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 88
razprave, študije
hitro vidi, da tistega, ki bogoslužne darove, od Boga dane in postavljene,
predrzno in naduto prezira, zelo hitro kaj slabega počaka.
[106r] [...] Zato ni treba, da bi se učenih ljudi in znanja bali ter še naprej
sami vezali otrobe, temveč raje prizadevno popazimo, koga in s kakšnim
duhom pripuščamo k nižjim in višjim uradom, koga in kako za take služ-
be pripravljamo, kaj imamo pri njih radi ali kaj nam ne prija ter kako smo
pri tem spretni, skrbni, prizadevni in vdani Gospodu ter Jednoti. Gospod
na vse gleda. Naj razsvetli naše oči, da bi ne poginili v smrtni senci.
Jan Blahoslav je svoja intelektualno in duhovno formacijo ter imagi-
narij humanista in privrženca reformacije okrepil tudi z univerzitetnim
študijem. Leto 1544 je prebil na univerzi v Wittenbergu, kjer se je sezna-
nil z Martinom Luthrom, s Philippom Melanchthonom (Plett 1993, 109)
in s klasično latinsko retoriko. Rezultat te humanistične vzgoje je pred-
vsem delo iz zrelega obdobja Vitia concionatorum, to jest Vady kazatelův
(1571). Po vrnitvi z Nemškega in nadaljevanju študija v Prostějovu je bil
poklican v središče čeških bratov Mlado Boleslav, da bi pomagal pri ob-
novitvi češkobratskega arhiva. Tako se je seznanil tudi z uradno in dip
lomatsko platjo delovanja lastne cerkve.
Toda tedaj, po juliju 1548, razmere za Jednoto na Češkem nikakor
niso bile rožnate, kajti Ferdinand I. se je odločil pod pretvezo kaznovan
ja češkobratskih plemičev, ki so sodelovali v šmalkaldski vojni (1546–
1547) – in izgubili –, izpuliti Jednoto iz Češkega kraljestva: menil je nam
reč, da je idearij čeških bratov radikalno protihabsburški. Zato bi bilo
zanj zatrtje Jednote hkrati tudi ukinitev vpliva, ki so ga češki bratje v
vseh stanovih že imeli na znaten del češke družbe. Tako je moral v iz-
gnanstvo na Poljsko Jan Černý – Nigranus (1500/1510–1565), ki mu je bil
Blahoslav prideljen za pomočnika pri češkobratskem arhivu in ga je ime-
noval tudi »ljubi oče, brat Černý«.
Blahoslav pa je po volji češkobratskih starešin spomladi 1549 odšel
na novoustanovljeno univerzo Königsbergu. Le-to je zapustil že poleti
isteg a leta, zaradi črne smrti, pa tudi verske kontroverze, ki jih je na uni-
verzi netil Andreas Osiander st. (1498–1552), zlasti s pogledi o prežitku
Kristusove opravičujoče božanske imanence v vsakem verniku, kot je
86
hitro vidi, da tistega, ki bogoslužne darove, od Boga dane in postavljene,
predrzno in naduto prezira, zelo hitro kaj slabega počaka.
[106r] [...] Zato ni treba, da bi se učenih ljudi in znanja bali ter še naprej
sami vezali otrobe, temveč raje prizadevno popazimo, koga in s kakšnim
duhom pripuščamo k nižjim in višjim uradom, koga in kako za take služ-
be pripravljamo, kaj imamo pri njih radi ali kaj nam ne prija ter kako smo
pri tem spretni, skrbni, prizadevni in vdani Gospodu ter Jednoti. Gospod
na vse gleda. Naj razsvetli naše oči, da bi ne poginili v smrtni senci.
Jan Blahoslav je svoja intelektualno in duhovno formacijo ter imagi-
narij humanista in privrženca reformacije okrepil tudi z univerzitetnim
študijem. Leto 1544 je prebil na univerzi v Wittenbergu, kjer se je sezna-
nil z Martinom Luthrom, s Philippom Melanchthonom (Plett 1993, 109)
in s klasično latinsko retoriko. Rezultat te humanistične vzgoje je pred-
vsem delo iz zrelega obdobja Vitia concionatorum, to jest Vady kazatelův
(1571). Po vrnitvi z Nemškega in nadaljevanju študija v Prostějovu je bil
poklican v središče čeških bratov Mlado Boleslav, da bi pomagal pri ob-
novitvi češkobratskega arhiva. Tako se je seznanil tudi z uradno in dip
lomatsko platjo delovanja lastne cerkve.
Toda tedaj, po juliju 1548, razmere za Jednoto na Češkem nikakor
niso bile rožnate, kajti Ferdinand I. se je odločil pod pretvezo kaznovan
ja češkobratskih plemičev, ki so sodelovali v šmalkaldski vojni (1546–
1547) – in izgubili –, izpuliti Jednoto iz Češkega kraljestva: menil je nam
reč, da je idearij čeških bratov radikalno protihabsburški. Zato bi bilo
zanj zatrtje Jednote hkrati tudi ukinitev vpliva, ki so ga češki bratje v
vseh stanovih že imeli na znaten del češke družbe. Tako je moral v iz-
gnanstvo na Poljsko Jan Černý – Nigranus (1500/1510–1565), ki mu je bil
Blahoslav prideljen za pomočnika pri češkobratskem arhivu in ga je ime-
noval tudi »ljubi oče, brat Černý«.
Blahoslav pa je po volji češkobratskih starešin spomladi 1549 odšel
na novoustanovljeno univerzo Königsbergu. Le-to je zapustil že poleti
isteg a leta, zaradi črne smrti, pa tudi verske kontroverze, ki jih je na uni-
verzi netil Andreas Osiander st. (1498–1552), zlasti s pogledi o prežitku
Kristusove opravičujoče božanske imanence v vsakem verniku, kot je
86
