Page 94 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 94
razprave, študije
no odložiti zaradi okoliščin, ki so vplivale na delovanje čeških bratov
kot cerkve. To so bili predvsem notranji spori, zlasti z Janom Avgusto,
mednarodni paralelogram razmerij in razmer med reformiranimi
cerkvami, v katerem so češki bratje ne tako redko postali tarča pregan
janja z evangeličanske strani, ter politična situacija v Reichu, ki je za-
radi Habsburžanov, od 1526. voljenih na prestol sv. Václava, v Češkem
kraljestvu za češke brate praviloma pomenila zaostrovanje preganjanja,
zlasti z uveljavljanjem ukrepov tridentinskega koncila. Jan Blahoslav je
umrl na vizitaciji v Moravskem Krumlovu 16. novembra 1571, k počit-
ku so ga položili v podeželskih moravskih Ivančicah, toda mesto še ne
petdesetletnega škofa, filologa, prevajalca, teologa, glasbenega teoretika,
urednika in izdajatelja v učeni kulturi njegove dobe je bila pomenljivo.
Med njegovimi stiki je najti Philippa Melanchthona, njegova zeta
Casparja Peucerja (njegova prva žena Magdalena je bila Melanchthonova
hči), sicer uglednega protestantskega teologa, profesorja in tudi rektor-
ja univerze v Wittenbergu, učenega, toda bojevitega, celo prepirljivega
Flacija Illirika in kalvinca Jana Łaskega, na dvoru kralja Maksimilijana
II. pa njegovega dvornega pridigarja, evangeličana Johanna Sebastiana
Pfauserja in celo kraljevega osebnega dvornega zdravnika Johannesa
Kraffta (Johannes Crato von Krafftheim).
Slednji je bil v svojem času pravi zvezdnik učene kulture, svetilnik
medicinske znanosti in dvorni zdravnik treh cesarjev – Ferdinanda I.,
Maksimilijana II. in Rudolfa II., v Wrocłavu je uspešno preganjal celo
kugo (Pestordnung, 1553), v zgodovino znanosti se je trajno vpisal s prvim
znanim zapisanim obdukcijskim poročilom (skupaj s kirurgom Petrom
Sumo, obdukcija cesarja Maksimilijana II., oktober 1576), njegovi zapis
ki pa so bili tudi eden od virov, ki jih je Johannes Aurifaber uporabljal
pri sestavljanju Luthrovih znamenitih »govorov pri mizi« (Colloquia
oder Tischreden Doctor Martini Lutheri); Krafft je namreč od 1535. štu-
diral na univerzi v Wittenbergu in bil kar šest let član Luthrovega raz-
širjenega gospodinjstva.
Impulzi za Blahoslavove tekste so, kot pri Primožu Trubarju, prihaja-
li iz vsakdanjega življenja, potreb, stisk in težav njegove cerkve, Blahoslav
pa, čeprav humanist, sam pretežno ni bil tvorec novih intelektualnih
92
no odložiti zaradi okoliščin, ki so vplivale na delovanje čeških bratov
kot cerkve. To so bili predvsem notranji spori, zlasti z Janom Avgusto,
mednarodni paralelogram razmerij in razmer med reformiranimi
cerkvami, v katerem so češki bratje ne tako redko postali tarča pregan
janja z evangeličanske strani, ter politična situacija v Reichu, ki je za-
radi Habsburžanov, od 1526. voljenih na prestol sv. Václava, v Češkem
kraljestvu za češke brate praviloma pomenila zaostrovanje preganjanja,
zlasti z uveljavljanjem ukrepov tridentinskega koncila. Jan Blahoslav je
umrl na vizitaciji v Moravskem Krumlovu 16. novembra 1571, k počit-
ku so ga položili v podeželskih moravskih Ivančicah, toda mesto še ne
petdesetletnega škofa, filologa, prevajalca, teologa, glasbenega teoretika,
urednika in izdajatelja v učeni kulturi njegove dobe je bila pomenljivo.
Med njegovimi stiki je najti Philippa Melanchthona, njegova zeta
Casparja Peucerja (njegova prva žena Magdalena je bila Melanchthonova
hči), sicer uglednega protestantskega teologa, profesorja in tudi rektor-
ja univerze v Wittenbergu, učenega, toda bojevitega, celo prepirljivega
Flacija Illirika in kalvinca Jana Łaskega, na dvoru kralja Maksimilijana
II. pa njegovega dvornega pridigarja, evangeličana Johanna Sebastiana
Pfauserja in celo kraljevega osebnega dvornega zdravnika Johannesa
Kraffta (Johannes Crato von Krafftheim).
Slednji je bil v svojem času pravi zvezdnik učene kulture, svetilnik
medicinske znanosti in dvorni zdravnik treh cesarjev – Ferdinanda I.,
Maksimilijana II. in Rudolfa II., v Wrocłavu je uspešno preganjal celo
kugo (Pestordnung, 1553), v zgodovino znanosti se je trajno vpisal s prvim
znanim zapisanim obdukcijskim poročilom (skupaj s kirurgom Petrom
Sumo, obdukcija cesarja Maksimilijana II., oktober 1576), njegovi zapis
ki pa so bili tudi eden od virov, ki jih je Johannes Aurifaber uporabljal
pri sestavljanju Luthrovih znamenitih »govorov pri mizi« (Colloquia
oder Tischreden Doctor Martini Lutheri); Krafft je namreč od 1535. štu-
diral na univerzi v Wittenbergu in bil kar šest let član Luthrovega raz-
širjenega gospodinjstva.
Impulzi za Blahoslavove tekste so, kot pri Primožu Trubarju, prihaja-
li iz vsakdanjega življenja, potreb, stisk in težav njegove cerkve, Blahoslav
pa, čeprav humanist, sam pretežno ni bil tvorec novih intelektualnih
92
