Page 87 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 87
jonatan vinkler
tov. [104v] Respondeo:[11] Znanju in učenosti preveliko težo pripisuje tisti,
kdor bi menil, da brez sedmih svobodnih umetnosti itd. ni mogoče pridi-
gati resnice Božje, to je svetega evangelija, ali, da je od tega znanja in uče-
nosti odvisna odrešitev. Toda kdo to pravi? Tak bi bil precej kratke pameti.
Sicer se nekateri papežniki hvalijo s svojimi doktorji in drugimi učenimi
možmi, čeprav so tudi pri njih bolj po redko posejani. Štejem, da je dobro
in pošteno, če znanje pomaga služabnikom cerkve pri upravi, pridigarjem
pa pri izvrševanju njihovega urada. Tistim, »ki so služabniki besede Bož-
je« (kot pravi apostol),[12] je zagotovo treba tega posebnega daru Božjega,
ki ga imenujejo zgovornost,[13] to je, da znajo prevajati, učiti, opominjati,
karati[14] itd., kajti hudo je biti nem kot pes, in tudi prorok pravi: »Dal mi je
Gospod usta izurjena, da bi razumel.«[15] Na začetku je dajal Gospod svoje
darove, zgovornost, razlaganje pisem itd. svojim služabnikom tako čudež-
no, da se ni bilo treba tega nikomur učiti, toda ti čudeži in čudesa so pre-
nehali. In sv. Pavel piše Timoteju: »Bodi marljiv v branju.«[16] In tako opo-
minja, da se je treba učiti. In ker je duh Gospodov vedel, da je zgovornosti
v cerkvi treba, se je tako tudi ne škodi naučiti vsakemu, kdor se lahko, in
povsod, kjer je le mogoče; če kdo pričakuje, da mu bo Bog z neba s čude-
žem poslal zgovornost, je tako, kot bi kmet ne sejal in ne oral, ampak ča-
kal, da bo z neba začela padati nebeška mana. [...]
[105r] [...] Kdor prezira znanje in učenost, je podoben onemu, ki bi ho-
tel sebi in drugim sešiti krila, plašče in podobno, pa bi krojaškega poklica
ne znal, se ga ne hotel naučiti, ampak bi ga sramotil in dajal v nič. Koliko
bi takšen modrijan opravil? Kdo tega ne razume? Pa tisti, ki bi dal nekroja-
ču obleko delati in bi preziral dobre ter spretne krojače, kako bi prišel sko-
zi? Enako kot prvi. Razen, če bi se zgodilo, da bi vsi izučeni krojači in tis-
ti, ki so vešči tega poklica, ponoreli, podivjali ter bi začeli eden drugemu
delati škodo, vsak tistemu, ki bi ga kdo hotel najeti. V takem primeru bi se
moral človek obrniti drugam in se oskrbeti, kot bi vedel in znal. Iz tega se
11 Odgovarjam.
12 1 Tim 5,17.
13 Lat. eloquentia.
14 1 Tim 4,13.
15 Iz 50,4.
16 1 Tim 4,13.
85
tov. [104v] Respondeo:[11] Znanju in učenosti preveliko težo pripisuje tisti,
kdor bi menil, da brez sedmih svobodnih umetnosti itd. ni mogoče pridi-
gati resnice Božje, to je svetega evangelija, ali, da je od tega znanja in uče-
nosti odvisna odrešitev. Toda kdo to pravi? Tak bi bil precej kratke pameti.
Sicer se nekateri papežniki hvalijo s svojimi doktorji in drugimi učenimi
možmi, čeprav so tudi pri njih bolj po redko posejani. Štejem, da je dobro
in pošteno, če znanje pomaga služabnikom cerkve pri upravi, pridigarjem
pa pri izvrševanju njihovega urada. Tistim, »ki so služabniki besede Bož-
je« (kot pravi apostol),[12] je zagotovo treba tega posebnega daru Božjega,
ki ga imenujejo zgovornost,[13] to je, da znajo prevajati, učiti, opominjati,
karati[14] itd., kajti hudo je biti nem kot pes, in tudi prorok pravi: »Dal mi je
Gospod usta izurjena, da bi razumel.«[15] Na začetku je dajal Gospod svoje
darove, zgovornost, razlaganje pisem itd. svojim služabnikom tako čudež-
no, da se ni bilo treba tega nikomur učiti, toda ti čudeži in čudesa so pre-
nehali. In sv. Pavel piše Timoteju: »Bodi marljiv v branju.«[16] In tako opo-
minja, da se je treba učiti. In ker je duh Gospodov vedel, da je zgovornosti
v cerkvi treba, se je tako tudi ne škodi naučiti vsakemu, kdor se lahko, in
povsod, kjer je le mogoče; če kdo pričakuje, da mu bo Bog z neba s čude-
žem poslal zgovornost, je tako, kot bi kmet ne sejal in ne oral, ampak ča-
kal, da bo z neba začela padati nebeška mana. [...]
[105r] [...] Kdor prezira znanje in učenost, je podoben onemu, ki bi ho-
tel sebi in drugim sešiti krila, plašče in podobno, pa bi krojaškega poklica
ne znal, se ga ne hotel naučiti, ampak bi ga sramotil in dajal v nič. Koliko
bi takšen modrijan opravil? Kdo tega ne razume? Pa tisti, ki bi dal nekroja-
ču obleko delati in bi preziral dobre ter spretne krojače, kako bi prišel sko-
zi? Enako kot prvi. Razen, če bi se zgodilo, da bi vsi izučeni krojači in tis-
ti, ki so vešči tega poklica, ponoreli, podivjali ter bi začeli eden drugemu
delati škodo, vsak tistemu, ki bi ga kdo hotel najeti. V takem primeru bi se
moral človek obrniti drugam in se oskrbeti, kot bi vedel in znal. Iz tega se
11 Odgovarjam.
12 1 Tim 5,17.
13 Lat. eloquentia.
14 1 Tim 4,13.
15 Iz 50,4.
16 1 Tim 4,13.
85
