Page 93 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 93
jonatan vinkler
8) Razlika je v vodenju in skrbi za ljudi. Češki bratje služijo v vsem, tistim
pa, ki jih sprejmejo v svojo posebno skrb, služijo s prizadevnostjo, sploš-
no in posebej, po zgledu iz Apostolskih del 20[19] njihove grehe kaznujejo,
jih vodijo k popravi, učijo jih potrpežljivosti in se ne upirajo niti brezbož-
nim oblastem, temveč vele, da se je treba zatekati po pomoč in brambo pod
Božjo roko, brez uporabe sile. Luterani pa za razliko od tega služijo brez
razlike na ljudi, kaznovanje in brambo pa prepuščajo posvetni oblasti.
Po veroučni strani pa
1) se češkobratski upravitelji gmajn skupaj s starešinami držijo ene misli,
medtem ko se med luterani dopušča različne poglede;
2) zastran zakramentov se, četudi se Kristusovim besedam enako veruje, po-
men nekoliko različno razlaga. Toda zaradi teh razlik eden drugega ne sra-
motijo, če pa bi kdo na naši strani to neumestno počenjal, bi zagotovo ne
utekel kazni s strani starešin, in tako se vsi skupaj trudijo za dobro, kajti o
vsem je bil z Luthrom pred več kot dvajsetimi leti sklenjen prijateljski do-
govor. (Molnár, Rejchrtová in Rejchrt 1977, 150–52)
V Blahoslavovi intelektualni biografiji so tri pomembna obdobja: šo-
lanje doma in v tujini, boleslavsko in ivančicko obdobje. V prvem se je iz-
oblikoval krščanski humanist, v drugem je začelo nastajati Blahoslavovo
prevodno delo, ki ga je nato kot škof na Moravskem dodeloval. In tako
ustvaril podstavo epohalnemu delu starejše češke književnosti – Bibliji
kralicki. Ta ima zastran normiranja češkega knjižnega jezika, slovarja,
sloga in pravopisa v stoletjih po Beli gori v češkem kulturnem miljeju
povsem enako funkcijo, kot jo ima za slovenski jezik Dalmatinova biblija
(prim. Breznik 1982, 28): gre za tekstno genealogijo med Novim testamen-
tom Jana Blahoslava in Šestdelno biblijo ali Biblijo kralicko (1579–1593).
Študij v tujini je moral Blahoslav zaradi bolezni končati že spomladi
1550, zato je odtlej najprej deloval v Mladi Boleslavi, kjer je 1553. postal
diakon in še istega leta češkobratski duhovnik, in nazadnje v Ivančicah
na Moravskem, od 1558. Iz tega kraja je potoval le redko – na sinodo in
vizitacije. Se pa je v svojem zadnjem obdobju (Ivančice) posvečal voden
ju cerkve in književni dejavnosti, toda slednje je moral tu in tam začas
19 Apd 20,19,20,27,28–31.
91
8) Razlika je v vodenju in skrbi za ljudi. Češki bratje služijo v vsem, tistim
pa, ki jih sprejmejo v svojo posebno skrb, služijo s prizadevnostjo, sploš-
no in posebej, po zgledu iz Apostolskih del 20[19] njihove grehe kaznujejo,
jih vodijo k popravi, učijo jih potrpežljivosti in se ne upirajo niti brezbož-
nim oblastem, temveč vele, da se je treba zatekati po pomoč in brambo pod
Božjo roko, brez uporabe sile. Luterani pa za razliko od tega služijo brez
razlike na ljudi, kaznovanje in brambo pa prepuščajo posvetni oblasti.
Po veroučni strani pa
1) se češkobratski upravitelji gmajn skupaj s starešinami držijo ene misli,
medtem ko se med luterani dopušča različne poglede;
2) zastran zakramentov se, četudi se Kristusovim besedam enako veruje, po-
men nekoliko različno razlaga. Toda zaradi teh razlik eden drugega ne sra-
motijo, če pa bi kdo na naši strani to neumestno počenjal, bi zagotovo ne
utekel kazni s strani starešin, in tako se vsi skupaj trudijo za dobro, kajti o
vsem je bil z Luthrom pred več kot dvajsetimi leti sklenjen prijateljski do-
govor. (Molnár, Rejchrtová in Rejchrt 1977, 150–52)
V Blahoslavovi intelektualni biografiji so tri pomembna obdobja: šo-
lanje doma in v tujini, boleslavsko in ivančicko obdobje. V prvem se je iz-
oblikoval krščanski humanist, v drugem je začelo nastajati Blahoslavovo
prevodno delo, ki ga je nato kot škof na Moravskem dodeloval. In tako
ustvaril podstavo epohalnemu delu starejše češke književnosti – Bibliji
kralicki. Ta ima zastran normiranja češkega knjižnega jezika, slovarja,
sloga in pravopisa v stoletjih po Beli gori v češkem kulturnem miljeju
povsem enako funkcijo, kot jo ima za slovenski jezik Dalmatinova biblija
(prim. Breznik 1982, 28): gre za tekstno genealogijo med Novim testamen-
tom Jana Blahoslava in Šestdelno biblijo ali Biblijo kralicko (1579–1593).
Študij v tujini je moral Blahoslav zaradi bolezni končati že spomladi
1550, zato je odtlej najprej deloval v Mladi Boleslavi, kjer je 1553. postal
diakon in še istega leta češkobratski duhovnik, in nazadnje v Ivančicah
na Moravskem, od 1558. Iz tega kraja je potoval le redko – na sinodo in
vizitacije. Se pa je v svojem zadnjem obdobju (Ivančice) posvečal voden
ju cerkve in književni dejavnosti, toda slednje je moral tu in tam začas
19 Apd 20,19,20,27,28–31.
91
