Page 85 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 85
jonatan vinkler
skega obskurantizma6 kot gradnika imaginarija in idearija v reformi-
ranih cerkvah z maloštevilnim članstvom naslednje: Pravi kristjan je
lahko le bolj ali manj »preprost« osebek, kajti izobrazba je posvetnjaška
reč. In ta odpeljuje od ljubega Boga in Odrešenika. In menda vsevprek
kvari nedolžne duše ... Ne Blahoslav, ne Luther in tudi Primož Trubar
niso menili nič podobnega.7
Genealoško je argumentacija v Filipiki proti misomusom komen-
tar pisma, ki ga je Blahoslavov predhodnik Lukáš Pražský 17. decem-
6 Ali ne kaže morda z opisanim imaginarijem in idearijem tehtati tudi najnovejšo
»vrnitev« škofovs kega sedeža Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji iz Ljubljane v
Mursko Soboto? Zdi se, da gre za pravcato zagato: Murska Sobota z nekaj manj kot
20.000 prebivalci ali vseslovenska metropola Ljubljana z 292.988 dušami ... Nekoli-
ko večja vas ali glavno mesto države? Ruralno in skromno ali urbano in dinamično?
Morda je na tehtnici celo precej več kot le alineja v zmagovitem volilnem progra-
mu novoustoličenega škofa. Zato morebiti ni neumestno zastaviti naslednja zgolj
retorična vprašanja:
- Kakšno naj bi bilo potemtakem mesto – in torej smisel – Evangeličanske cerkve
kot zgodovinske dedinje ene kulturotvorno najpomembnejših epoh za slovenski
narod (16. stoletje) v sodobni slovenski družbi?
- EC le za »domače«, po večini Prekmurce, ali EC kot poseben glas vere, razuma in
vesti (v) »svetu«?
- Kaj pomeni »vrnitev« v komunikacijsko nepomembno podeželsko zakotje Prek
murja, ki si po kulturni, gospodarski, intelektualni in medijski dinamiki s prestol-
nico deli le potni list, še vremena pretežno ne? Ali morda tudi družbeno margina-
lizacijo EC na Slovenskem (glede na neobstoj medijske infrastrukture EC v Slove-
niji)?
7 Prim. tudi poglede Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja v pismu Adamu Boho
riču 1. avgusta 1565:
»Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno
kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod
šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda
ko bi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje
želje in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo
konec. Zakaj mi, ki nam je posebno jasno, da so šole cerkvi potrebne kakor leva
roka, smo tej stvari že od kraja posvečali največjo skrb in prizadevnost in smo
naposled z mnogimi prošnjami in moledovanjem pripravili prvake naše dežele
do tega, da so dobrohotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za
ustanovitev javne šole tu v Ljubljani.« (Trubar [1565] v Vrečko in Krajnc-Vrečko
2015, 229; celotno pismo v transkripciji in prevodu je najti na straneh 228–29)
83
skega obskurantizma6 kot gradnika imaginarija in idearija v reformi-
ranih cerkvah z maloštevilnim članstvom naslednje: Pravi kristjan je
lahko le bolj ali manj »preprost« osebek, kajti izobrazba je posvetnjaška
reč. In ta odpeljuje od ljubega Boga in Odrešenika. In menda vsevprek
kvari nedolžne duše ... Ne Blahoslav, ne Luther in tudi Primož Trubar
niso menili nič podobnega.7
Genealoško je argumentacija v Filipiki proti misomusom komen-
tar pisma, ki ga je Blahoslavov predhodnik Lukáš Pražský 17. decem-
6 Ali ne kaže morda z opisanim imaginarijem in idearijem tehtati tudi najnovejšo
»vrnitev« škofovs kega sedeža Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji iz Ljubljane v
Mursko Soboto? Zdi se, da gre za pravcato zagato: Murska Sobota z nekaj manj kot
20.000 prebivalci ali vseslovenska metropola Ljubljana z 292.988 dušami ... Nekoli-
ko večja vas ali glavno mesto države? Ruralno in skromno ali urbano in dinamično?
Morda je na tehtnici celo precej več kot le alineja v zmagovitem volilnem progra-
mu novoustoličenega škofa. Zato morebiti ni neumestno zastaviti naslednja zgolj
retorična vprašanja:
- Kakšno naj bi bilo potemtakem mesto – in torej smisel – Evangeličanske cerkve
kot zgodovinske dedinje ene kulturotvorno najpomembnejših epoh za slovenski
narod (16. stoletje) v sodobni slovenski družbi?
- EC le za »domače«, po večini Prekmurce, ali EC kot poseben glas vere, razuma in
vesti (v) »svetu«?
- Kaj pomeni »vrnitev« v komunikacijsko nepomembno podeželsko zakotje Prek
murja, ki si po kulturni, gospodarski, intelektualni in medijski dinamiki s prestol-
nico deli le potni list, še vremena pretežno ne? Ali morda tudi družbeno margina-
lizacijo EC na Slovenskem (glede na neobstoj medijske infrastrukture EC v Slove-
niji)?
7 Prim. tudi poglede Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja v pismu Adamu Boho
riču 1. avgusta 1565:
»Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno
kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod
šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda
ko bi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje
želje in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo
konec. Zakaj mi, ki nam je posebno jasno, da so šole cerkvi potrebne kakor leva
roka, smo tej stvari že od kraja posvečali največjo skrb in prizadevnost in smo
naposled z mnogimi prošnjami in moledovanjem pripravili prvake naše dežele
do tega, da so dobrohotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za
ustanovitev javne šole tu v Ljubljani.« (Trubar [1565] v Vrečko in Krajnc-Vrečko
2015, 229; celotno pismo v transkripciji in prevodu je najti na straneh 228–29)
83
