Page 124 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 124
študijski večeri
Andersenova pravljica Leteči kovček se motivno-tematsko navezuje
na kulturne in verske motive Orienta, za razliko od kulturne in verske
motivike v Snežni kraljici.
Andersen uporablja verske motive iz Egipta (piramida, sfinga), po-
ganske motive (ajda, jantar, medica), medbesedilno prepleta orientalske
(slepe) motive (biser, diamanti, srebro, svila, zlato, zofa ipd.), tudi an-
tične alegorije (Radost, Sreča, Žalost), dogajalni prostor in čas (Italija).
Pogosti so kulturni in verski motivi: čaj (Bezgova mamka, Snežna kral
jica, Turčija), feniks (Egipt), kava (Bezgova mamka, Slavec, Snežna
kraljica), leteči kovček, pisane/travnate preproge (Orient), piramida,
puščava (Egipt), sfinga (Egipt, Srečine galoše: »Vsako truplo je sfinga
nesmrtnosti.«) (Andersen 2005, 216). Fascinacija nad orientom je vidna
tudi v strukturi pripovedovanje pravljic, kjer je očiten Šeherezadin mo-
tiv (Ajda, Bezgova mamka, Jelka, Leteči kovček, Snežna kraljica idr.).
Zanimivo je tudi, da je Andersen uporabljal tudi manj znane like iz
skandinavskega ljudskega izročila. Prvi primer je barjanka – literarni lik
barjanke se pojavlja v pravljici O deklici, ki je stopila na kruh. Opisana
je kot tista, »ki vari pivo« in je »teta malim škratovkam«: »(O) barjan-
ki pa ljudje vedo le toliko, da kadar poleti puhti od travnikov, je to za-
radi barjanke, ki vari pivo.« (Andersen 2005, 50). Drugi primer je lik
ležetrudnika, nočnega ptiča, znanega po nenavadnem oglašanju in ti-
hem letu, zaradi česar se lahko zelo približa ljudem. Po ljudskem ve-
rovanju naj bi se duh, ki so ga ravnokar izgnali, naselil v ležetrudniku
(Andersen 2005, 227).
Verski motivi se prepletajo z motivi iz praznoverja, šeg in vraževan
ja, npr. duh, hišni škrat, močvirske vešče, povodni mož, morski kralj,
morska deklica, trinogi konj,9 troli, »svinja iz groba«,10 škrati, vešče, vile,
vilinke, vilinji kralj, žalik žena – Vilinja gora:
Najprej je treba povabiti morskega povodnega moža in njegove hčere,
ki se sicer ne zmenijo dosti za obiske na suhem, vendar jim bomo pripra-
9 Silvana Orel Kos: »Trinogi konj, po ljudskem verovanju trinogi (brezglavi) konj, ki
napoveduje smrt.« (Andersen 2005, 227)
10 Silvana Orel Kos: »Svinja iz groba – duh svinje, ki so jo živo zakopali in napovedu-
je smrt.« (Andersen 2005, 227)
122
Andersenova pravljica Leteči kovček se motivno-tematsko navezuje
na kulturne in verske motive Orienta, za razliko od kulturne in verske
motivike v Snežni kraljici.
Andersen uporablja verske motive iz Egipta (piramida, sfinga), po-
ganske motive (ajda, jantar, medica), medbesedilno prepleta orientalske
(slepe) motive (biser, diamanti, srebro, svila, zlato, zofa ipd.), tudi an-
tične alegorije (Radost, Sreča, Žalost), dogajalni prostor in čas (Italija).
Pogosti so kulturni in verski motivi: čaj (Bezgova mamka, Snežna kral
jica, Turčija), feniks (Egipt), kava (Bezgova mamka, Slavec, Snežna
kraljica), leteči kovček, pisane/travnate preproge (Orient), piramida,
puščava (Egipt), sfinga (Egipt, Srečine galoše: »Vsako truplo je sfinga
nesmrtnosti.«) (Andersen 2005, 216). Fascinacija nad orientom je vidna
tudi v strukturi pripovedovanje pravljic, kjer je očiten Šeherezadin mo-
tiv (Ajda, Bezgova mamka, Jelka, Leteči kovček, Snežna kraljica idr.).
Zanimivo je tudi, da je Andersen uporabljal tudi manj znane like iz
skandinavskega ljudskega izročila. Prvi primer je barjanka – literarni lik
barjanke se pojavlja v pravljici O deklici, ki je stopila na kruh. Opisana
je kot tista, »ki vari pivo« in je »teta malim škratovkam«: »(O) barjan-
ki pa ljudje vedo le toliko, da kadar poleti puhti od travnikov, je to za-
radi barjanke, ki vari pivo.« (Andersen 2005, 50). Drugi primer je lik
ležetrudnika, nočnega ptiča, znanega po nenavadnem oglašanju in ti-
hem letu, zaradi česar se lahko zelo približa ljudem. Po ljudskem ve-
rovanju naj bi se duh, ki so ga ravnokar izgnali, naselil v ležetrudniku
(Andersen 2005, 227).
Verski motivi se prepletajo z motivi iz praznoverja, šeg in vraževan
ja, npr. duh, hišni škrat, močvirske vešče, povodni mož, morski kralj,
morska deklica, trinogi konj,9 troli, »svinja iz groba«,10 škrati, vešče, vile,
vilinke, vilinji kralj, žalik žena – Vilinja gora:
Najprej je treba povabiti morskega povodnega moža in njegove hčere,
ki se sicer ne zmenijo dosti za obiske na suhem, vendar jim bomo pripra-
9 Silvana Orel Kos: »Trinogi konj, po ljudskem verovanju trinogi (brezglavi) konj, ki
napoveduje smrt.« (Andersen 2005, 227)
10 Silvana Orel Kos: »Svinja iz groba – duh svinje, ki so jo živo zakopali in napovedu-
je smrt.« (Andersen 2005, 227)
122
