Page 122 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 122
študijski večeri
3. greh (Rdeči čeveljci: »Ne odsekajte mi glave,« je prosila Karen, »kaj-
ti potem se ne bom mogla pokesati za svoj greh! Pač pa mi odsekaj-
te noge z rdečimi čeveljci!« [Andersen 1998, 224]);
4. grešnik (Vžigalnik: »Soldat je že stal na odru, ko pa so mu hoteli na-
takniti vrv okoli vratu, je dejal, da so še vedno dovolili grešniku iz-
polnitev nedolžne želje, preden ga usmrtijo.« [Andersen 1998, 183]);
5. hvaležnost (Snežna kraljica: »Če se boste kdaj povzpeli do visokih čas-
ti, upam, da se me boste spomnili s hvaležnostjo v srcu!« [Andersen
1998, 289]);
6. molitev (Sopotnik: »Potem pa je sedel, sklenil roke in zmolil večerno
molitev.« [Andersen 2005, 72]);
7. nebesa (Ole Lahkonoček: »Naj Bog te, angela, blagoslovi, ki poslala so
ga nebesa.« [Andersen 2005, 211]);
8. ponižnost (Ajda: »Žito je prav lepo uspevalo, in težje ko je bilo klas-
je, globlje se je v pobožni ponižnosti pripogibalo.« [Andersen 2005,
113]);
9. smrt (Rajski vrt: »’Saj tudi bo!’ je rekla smrt; to je bila čvrsta starka
s koso v roki in veliki črnimi krili. [...] Če bo slabih misli in njegovo
srce polno greha, se bo s krsto pogreznil globlje kot raj.« [Andersen
2005, 112]);
10. večnost (Mala morska deklica: »Ljudje pa imajo dušo, ki živi večno,
živi tudi še potem, ko se telo spremeni v prah; povzpne se v čisti zrak,
k vsem tistim bleščečim zvezdam!« [Andersen 1998, 44]);
11. grob (Sopotnik: »Ampak najprej je za očetov grob izrezljal velik lesen
križ in ko ga je odnesel tja, je bil grob že okrašen s peskom in cvet-
jem; zanj so poskrbeli neznani ljudje, kajti dragega pokojnika so ime-
li vsi zelo radi.« [Andersen 2005, 70]);
12. žrtvovanje (Mala morska deklica: »Dejal je, da se je dekle zapisalo
svetišču, nikoli ne bo stopilo iz njega, ne bosta se več videla, jaz pa
sem pri njem, vsak dan ga vidim, skrbela bom zanj, ga ljubila, zanj
žrtvovala življenje!« [Andersen 1998, 51]).
Poleg krščanskih motivov v pravljičnem kontekstu, ki dobijo nov
kontekstualni pomen, Andersen uporablja tudi poganske motive, npr.
ajdo, barjanko, feniks, medico ipd. Uporablja tudi metalizacijo (srebro,
120
3. greh (Rdeči čeveljci: »Ne odsekajte mi glave,« je prosila Karen, »kaj-
ti potem se ne bom mogla pokesati za svoj greh! Pač pa mi odsekaj-
te noge z rdečimi čeveljci!« [Andersen 1998, 224]);
4. grešnik (Vžigalnik: »Soldat je že stal na odru, ko pa so mu hoteli na-
takniti vrv okoli vratu, je dejal, da so še vedno dovolili grešniku iz-
polnitev nedolžne želje, preden ga usmrtijo.« [Andersen 1998, 183]);
5. hvaležnost (Snežna kraljica: »Če se boste kdaj povzpeli do visokih čas-
ti, upam, da se me boste spomnili s hvaležnostjo v srcu!« [Andersen
1998, 289]);
6. molitev (Sopotnik: »Potem pa je sedel, sklenil roke in zmolil večerno
molitev.« [Andersen 2005, 72]);
7. nebesa (Ole Lahkonoček: »Naj Bog te, angela, blagoslovi, ki poslala so
ga nebesa.« [Andersen 2005, 211]);
8. ponižnost (Ajda: »Žito je prav lepo uspevalo, in težje ko je bilo klas-
je, globlje se je v pobožni ponižnosti pripogibalo.« [Andersen 2005,
113]);
9. smrt (Rajski vrt: »’Saj tudi bo!’ je rekla smrt; to je bila čvrsta starka
s koso v roki in veliki črnimi krili. [...] Če bo slabih misli in njegovo
srce polno greha, se bo s krsto pogreznil globlje kot raj.« [Andersen
2005, 112]);
10. večnost (Mala morska deklica: »Ljudje pa imajo dušo, ki živi večno,
živi tudi še potem, ko se telo spremeni v prah; povzpne se v čisti zrak,
k vsem tistim bleščečim zvezdam!« [Andersen 1998, 44]);
11. grob (Sopotnik: »Ampak najprej je za očetov grob izrezljal velik lesen
križ in ko ga je odnesel tja, je bil grob že okrašen s peskom in cvet-
jem; zanj so poskrbeli neznani ljudje, kajti dragega pokojnika so ime-
li vsi zelo radi.« [Andersen 2005, 70]);
12. žrtvovanje (Mala morska deklica: »Dejal je, da se je dekle zapisalo
svetišču, nikoli ne bo stopilo iz njega, ne bosta se več videla, jaz pa
sem pri njem, vsak dan ga vidim, skrbela bom zanj, ga ljubila, zanj
žrtvovala življenje!« [Andersen 1998, 51]).
Poleg krščanskih motivov v pravljičnem kontekstu, ki dobijo nov
kontekstualni pomen, Andersen uporablja tudi poganske motive, npr.
ajdo, barjanko, feniks, medico ipd. Uporablja tudi metalizacijo (srebro,
120
