Page 121 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 121
milena mileva blažić
orgina, rožlin, kodrasta meta, kovačnik, vetrnice, vijolice, bele narcise,
lončnice, lipov cvet, tulipani).
Metulj si je zaželel, da bi imel družino: seveda si je želel eno drobnih,
prisrčnih cvetlic. Začel se je ogledovati: vse do ene so mirno in resno se-
dele na svojih stebelcih, kot se pač spodobi za dekleta, ki še niso zaročena.
(Andersen 1998, 92)
Kot vsi mladi možje je tudi on pogledoval za starejšimi dekleti. (An-
dersen 1998, 92)
Bržkone je to tako, kot bi bil poročen; ujameš se. S temi besedami se je
tolažil. (Andersen 1998, 96)
V Snežni kraljici Andersen tematizira tudi dobra dejanja deklice
Gerdice, ki s krščanskim budističnim motivom (karme) od hudobne
Snežne kraljice »odkupi« dečka Kaja. Pri pisatelju je zaznati pasivnost
deških literarnih likov, tudi deček v pričujoči pravljici sam »ni kriv«, da
ga sta ga usodno zadela koščka hudičevega zrcala (v oko in srce), torej
ga Andersen razbremeni odgovornosti, zato pa je deklica, ki jo zazna-
muje tudi z rdečimi čeveljci, ki simbolizirajo greh, bolj obremenjena in
s pobožnostjo, ponižnostjo in hvaležnostjo, ki ji jo je pisatelj pripisal,
»osvobodi« dečka iz ledenega kraljestva Snežne kraljice. Andersen dek
lici pripiše zaupanje v boga, božjo previdnost – zanimivo, tega ne pripi-
še niti dečku niti liku vojaka v Vžigalniku niti cesarju v Cesarjevih no-
vih oblačilih ipd.
Najpogostejši verski motivi v Andersenovih pravljicah
1. Bog (Divji labodi: »Tedaj se ji je zazdelo, da so se veje nad njo raz-
maknile in da jo je pogledal Bog s svojimi blagimi očmi, iznad nje-
gove glave in izpod rok pa so pogledovali angelci.« [Andersen, 1998,
72]);
2. božje kraljestvo (Mala morska deklica: »Čez tristo let bomo takole
poleteli v božje kraljestvo!« [Andersen 1998, 55]).
119
orgina, rožlin, kodrasta meta, kovačnik, vetrnice, vijolice, bele narcise,
lončnice, lipov cvet, tulipani).
Metulj si je zaželel, da bi imel družino: seveda si je želel eno drobnih,
prisrčnih cvetlic. Začel se je ogledovati: vse do ene so mirno in resno se-
dele na svojih stebelcih, kot se pač spodobi za dekleta, ki še niso zaročena.
(Andersen 1998, 92)
Kot vsi mladi možje je tudi on pogledoval za starejšimi dekleti. (An-
dersen 1998, 92)
Bržkone je to tako, kot bi bil poročen; ujameš se. S temi besedami se je
tolažil. (Andersen 1998, 96)
V Snežni kraljici Andersen tematizira tudi dobra dejanja deklice
Gerdice, ki s krščanskim budističnim motivom (karme) od hudobne
Snežne kraljice »odkupi« dečka Kaja. Pri pisatelju je zaznati pasivnost
deških literarnih likov, tudi deček v pričujoči pravljici sam »ni kriv«, da
ga sta ga usodno zadela koščka hudičevega zrcala (v oko in srce), torej
ga Andersen razbremeni odgovornosti, zato pa je deklica, ki jo zazna-
muje tudi z rdečimi čeveljci, ki simbolizirajo greh, bolj obremenjena in
s pobožnostjo, ponižnostjo in hvaležnostjo, ki ji jo je pisatelj pripisal,
»osvobodi« dečka iz ledenega kraljestva Snežne kraljice. Andersen dek
lici pripiše zaupanje v boga, božjo previdnost – zanimivo, tega ne pripi-
še niti dečku niti liku vojaka v Vžigalniku niti cesarju v Cesarjevih no-
vih oblačilih ipd.
Najpogostejši verski motivi v Andersenovih pravljicah
1. Bog (Divji labodi: »Tedaj se ji je zazdelo, da so se veje nad njo raz-
maknile in da jo je pogledal Bog s svojimi blagimi očmi, iznad nje-
gove glave in izpod rok pa so pogledovali angelci.« [Andersen, 1998,
72]);
2. božje kraljestvo (Mala morska deklica: »Čez tristo let bomo takole
poleteli v božje kraljestvo!« [Andersen 1998, 55]).
119
