Page 119 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 119
ena mileva blažić
jestvo, nebesa, hvalnica, psalm, molitev, večnost, vendar so prisotni tudi
motivi iz različnih verstev. Že v prvi zgodbi je najti motiv iz Hafisove
pesmi, ki temelji na teoriji fraktalov:
Hafis [V]se je zakuhal zloben coprnik; da,
Ko se nekoč bo moje srce bil je eden najhujših, bil je sam ’zlo-
na tisoč koškov zdrobilo, dej’. Nekega dne je bil še posebej
videlo boš, drago dekle, dobre volje, ker je izdelal ogledalo,
da sleherni drobec ljubi, ki je imelo to lastnost, da se je vse
kot tisoč src bi ljubilo. dobro in lepo, kar se je v njem zrca-
(Kovačič 2014, 35). lilo, tako skrčilo, da ni skoraj nič os-
talo, kar pa je slabo in ničvredno, je
še bolj udarilo na plano in postalo le
še hujše.« (Andersen 1998, 271)
Potem pa so hoteli poleteti še v sama nebesa, da bi se ponorčevali iz an-
gelov in Boga; tedaj pa je ogledalo od režanja tako strahotno zadrhtelo, da
jim je ušlo iz rok in zgrmelo na zemljo, kjer se je razletelo na stotine, mili-
jone, bilijone in še več koscev. In prav zaradi tega je bila nesreča le še večja
kot prej; nekateri drobci namreč niso bili večji od pšeničnih zrn in ti so po-
leteli okoli širnega sveta, in komur so prileteli v oko, so tam tudi obtičali.
In potem so taki ljudje videli vse narobe ali pa so imeli oči samo za napa-
ke, kajti vsak še tako majhen drobec ogledala je imel enako moč kot celo
ogledalo; nekaterim ljudem se je tak majhen drobec ogledala zadrl celo v
srce, to pa je bilo sila strašno, saj je tako srce postalo podobno kepi ledu.
Posamezni kosi ogledala so bili tako veliki, da so jih uporabili za okenska
stekla, a skozi taka okna ni bilo vredno videti svojih prijateljev; nekate-
ri koščki so se znašli v očalih in prav nič dobrega se ni izcimilo, kadar so
si ljudje taka očala nadeli, da bi videli prav in da bi bili pravični. (Ander-
sen 1998, 272)
To je tipičen primer medbesedilnosti različnih verskih motivov, krš
čanskih (»Potem pa so hoteli poleteti še v sama nebesa, da bi se ponor-
čevali iz angelov in Boga; tedaj pa je ogledalo od režanja tako strahotno
zadrhtelo, da jim je ušlo iz rok in zgrmelo na zemljo, kjer se je razlete-
lo na stotine, milijone, bilijone in še več koscev.« [Andersen 1998, 272])
in orientalskega motiva iz Hafisove pesmi, ko se srce raztrešči na tisoč
117
jestvo, nebesa, hvalnica, psalm, molitev, večnost, vendar so prisotni tudi
motivi iz različnih verstev. Že v prvi zgodbi je najti motiv iz Hafisove
pesmi, ki temelji na teoriji fraktalov:
Hafis [V]se je zakuhal zloben coprnik; da,
Ko se nekoč bo moje srce bil je eden najhujših, bil je sam ’zlo-
na tisoč koškov zdrobilo, dej’. Nekega dne je bil še posebej
videlo boš, drago dekle, dobre volje, ker je izdelal ogledalo,
da sleherni drobec ljubi, ki je imelo to lastnost, da se je vse
kot tisoč src bi ljubilo. dobro in lepo, kar se je v njem zrca-
(Kovačič 2014, 35). lilo, tako skrčilo, da ni skoraj nič os-
talo, kar pa je slabo in ničvredno, je
še bolj udarilo na plano in postalo le
še hujše.« (Andersen 1998, 271)
Potem pa so hoteli poleteti še v sama nebesa, da bi se ponorčevali iz an-
gelov in Boga; tedaj pa je ogledalo od režanja tako strahotno zadrhtelo, da
jim je ušlo iz rok in zgrmelo na zemljo, kjer se je razletelo na stotine, mili-
jone, bilijone in še več koscev. In prav zaradi tega je bila nesreča le še večja
kot prej; nekateri drobci namreč niso bili večji od pšeničnih zrn in ti so po-
leteli okoli širnega sveta, in komur so prileteli v oko, so tam tudi obtičali.
In potem so taki ljudje videli vse narobe ali pa so imeli oči samo za napa-
ke, kajti vsak še tako majhen drobec ogledala je imel enako moč kot celo
ogledalo; nekaterim ljudem se je tak majhen drobec ogledala zadrl celo v
srce, to pa je bilo sila strašno, saj je tako srce postalo podobno kepi ledu.
Posamezni kosi ogledala so bili tako veliki, da so jih uporabili za okenska
stekla, a skozi taka okna ni bilo vredno videti svojih prijateljev; nekate-
ri koščki so se znašli v očalih in prav nič dobrega se ni izcimilo, kadar so
si ljudje taka očala nadeli, da bi videli prav in da bi bili pravični. (Ander-
sen 1998, 272)
To je tipičen primer medbesedilnosti različnih verskih motivov, krš
čanskih (»Potem pa so hoteli poleteti še v sama nebesa, da bi se ponor-
čevali iz angelov in Boga; tedaj pa je ogledalo od režanja tako strahotno
zadrhtelo, da jim je ušlo iz rok in zgrmelo na zemljo, kjer se je razlete-
lo na stotine, milijone, bilijone in še več koscev.« [Andersen 1998, 272])
in orientalskega motiva iz Hafisove pesmi, ko se srce raztrešči na tisoč
117
