Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754

Stati in obstati 16(2020): 127-144
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)127-144

Jasmin Koso

KLASIČNO ANGLIKANSTVO IN MODERNE
KONTRAVERZE

Članek predstavlja zgodovinsko-teološki pregled katoliških temeljev
in reformiranega vidika anglikanske tradicije na osnovi avtorjevega vé-
denja in izkušenj z anglikansko vejo protestantizma. Kaj je sploh angli-
kanstvo in kakšni so nazori anglikancev o Cerkvi in cerkvenosti; pri-
kaže tudi nekatere sodobne probleme, s katerimi se sooča anglikanstvo
in krščanski svet sploh. Moto prispevka bi lahko bil: enotnost v bistve-
nem, svoboda v nebistvenem, ljubezen v vsem (na sledi in necessariis
unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas).

Anglikanska cerkev se v Angliji uradno imenuje Church of England,
Cerkev Anglije, v nekaterih drugih deželah, kjer so navzoče cerkve ang­
likanske tradicije, pa je njen naziv »Episkopalna cerkev« (zaradi epi-
skopalne/škofovske ureditve). Njena zgodovina se začne v 16. stoletju, v
času reformacije.

Na Angleškem je bila reformacija bolj umirjena kot na celini. Zato je
vse do danes ena od značilnosti in odlik anglikanstva via media, srednja
pot med katolištvom1 in radikalnim protestantizmom. Anglikansko
identiteto opredeljujejo: vrhovna avtoriteta Svetega pisma, episkopal-
na ureditev cerkve, verska načela, kot jih določa Devetintrideset členov
vere, ter liturgija v skladu s Knjigo skupnih molitev (The Book of Common
Prayer).

1 V smislu katolištva, kakršno je nastalo (in v mnogih sestavinah še vedno obsta-
ja) v okviru Rimske cerkve, a ga je bilo potrebno reformirati in vrniti k biblijskim
temeljem.

127