Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 130
študijski večeri
Avtor tega prispevka/predavanja sprejema klasično anglikanstvo
(anglikanstvo kontinuitete), čeprav v moralno-družbenih vprašanjih
sprejema tudi določene napredne sestavine in nazore. Anglikanstvo do-
življa kot reformirano katolištvo; anglikanec je po njegovem dejansko re-
formirani katoličan, ki išče in želi ohranjati katoliško bistvo vere. Kadar
je katoliška vera popačena, zamegljena, prežeta z dodatki in napakami,
jo je treba reformirati; toda primarna identiteta, jedro anglikanstva je
katoliško, reformiranost pa sekundaren, čeprav bistven moment.
Katoliško bistvo
Če uporabljamo izraz »katoliška vera«, se moramo vprašati, kaj to
pomeni. Na žalost je bila na Zahodu beseda katoličan skozi stoletja po-
vezana izključno s pripadnostjo eni od cerkva, Rimskokatoliški cerkvi;
večini Zahodnjakov oznaka »katoličan« dejansko pomeni »rimokatoli-
čan«. Toda to ni izvirni pomen te besede in to ni tisto, kar misli ang
likanec, ki/ko reče, da je v bistvu katoličan. (prim. Erlandson 2011b;
McGrath 2006, 46–47)
Ko rečemo, da je Cerkev »katoliška«, to najprej pomeni, da je »uni-
verzalna« ali »celovita«. Zato se pojem katoliške vere uporablja za nauk,
ureditev in bogoslužje nerazdeljene Cerkve v prvih stoletjih po Kristusu.
Izraz »katoliško« v smislu »univerzalno po obsegu« se nanaša na
Cerkev kot Kristusovo Telo, ki je gotovo najuniverzalnejša in najbolj
razširjena religija na svetu. Sveti Ciril Jeruzalemski je različne pomene
besede »katoliška« (Cerkev) povezal takole:
Cerkev se torej imenuje katoliška, ker se je razširila po vsem svetu […]
in ker nikdar ne neha oznanjati v celoti/polnosti nauk, v katerem morajo
biti ljudje poučeni […], in tudi zato, ker vodi v poslušnost veri vse vrste lju-
di, vladarje in podložnike, učene in preproste, in ker je univerzalno zdra-
vilo za vse vrste greha … (po Erlandson 2011b)
Sveti Vincencij Lerinski pa je o katoliškem verovanju v smislu uni-
verzalnega verovanja razmišljal in pisal takole:
128
Avtor tega prispevka/predavanja sprejema klasično anglikanstvo
(anglikanstvo kontinuitete), čeprav v moralno-družbenih vprašanjih
sprejema tudi določene napredne sestavine in nazore. Anglikanstvo do-
življa kot reformirano katolištvo; anglikanec je po njegovem dejansko re-
formirani katoličan, ki išče in želi ohranjati katoliško bistvo vere. Kadar
je katoliška vera popačena, zamegljena, prežeta z dodatki in napakami,
jo je treba reformirati; toda primarna identiteta, jedro anglikanstva je
katoliško, reformiranost pa sekundaren, čeprav bistven moment.
Katoliško bistvo
Če uporabljamo izraz »katoliška vera«, se moramo vprašati, kaj to
pomeni. Na žalost je bila na Zahodu beseda katoličan skozi stoletja po-
vezana izključno s pripadnostjo eni od cerkva, Rimskokatoliški cerkvi;
večini Zahodnjakov oznaka »katoličan« dejansko pomeni »rimokatoli-
čan«. Toda to ni izvirni pomen te besede in to ni tisto, kar misli ang
likanec, ki/ko reče, da je v bistvu katoličan. (prim. Erlandson 2011b;
McGrath 2006, 46–47)
Ko rečemo, da je Cerkev »katoliška«, to najprej pomeni, da je »uni-
verzalna« ali »celovita«. Zato se pojem katoliške vere uporablja za nauk,
ureditev in bogoslužje nerazdeljene Cerkve v prvih stoletjih po Kristusu.
Izraz »katoliško« v smislu »univerzalno po obsegu« se nanaša na
Cerkev kot Kristusovo Telo, ki je gotovo najuniverzalnejša in najbolj
razširjena religija na svetu. Sveti Ciril Jeruzalemski je različne pomene
besede »katoliška« (Cerkev) povezal takole:
Cerkev se torej imenuje katoliška, ker se je razširila po vsem svetu […]
in ker nikdar ne neha oznanjati v celoti/polnosti nauk, v katerem morajo
biti ljudje poučeni […], in tudi zato, ker vodi v poslušnost veri vse vrste lju-
di, vladarje in podložnike, učene in preproste, in ker je univerzalno zdra-
vilo za vse vrste greha … (po Erlandson 2011b)
Sveti Vincencij Lerinski pa je o katoliškem verovanju v smislu uni-
verzalnega verovanja razmišljal in pisal takole:
128
