Page 131 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 131
jasmin koso
[...] da bi ohranili pravo in zdravo verovanje, moramo z Gospodovo po-
močjo spoznati in opredeliti našo vero na dva načina: prvič, po avtorite-
ti Božjega zakona (zapisane Božje besede), in potem (drugič) po tradiciji
katoliške Cerkve. Verjetno lahko kdo vpraša: Zakaj je potrebna še cerkve-
na razlaga, če je kanon Svetega pisma zaključen in sam sebi zadosten? Od-
govor je v tem, da Pisma zaradi globine njegovih sporočil ne razlagajo vsi
enako. Iste izjave istih piscev različni ljudje tolmačijo na različne načine:
včasih tako različno, da bi lahko rekli, da je toliko pogledov, kot je ljudi.
Novacijan pojasnjuje na en način, Sabelij na drugi […]. Zaradi teh intrig in
napak obstaja velika potreba po opredelitvi načel za tolmačenje prerokov
in apostolov v skladu s standardom katoliške Cerkve.
Zato mi v katoliški Cerkvi menimo, da se je najbolje držati tistega, kar
povsod in vedno verujejo vsi. To je zares katoliško, kot izraža že sam po-
men besede, ki zajema vse univerzalno. Tega pravila se bomo držali, če
bomo upoštevali univerzalnost (splošno sprejetost), starodavnost in so-
glasje. Univerzalnost bomo upoštevali, če bomo prepoznali kot resnično
tisto vero, ki jo izpoveduje vsa Cerkev po svetu; starodavnost, če ne bomo
odstopili od tolmačenj, ki so se jih držali naši predniki in očetje; soglasje,
če bomo upoštevali definicije in mišljenje vseh, ali skoraj vseh, škofov in
učiteljev v starih časih.
Kaj naj stori katoliški kristjan, če se manjši del Cerkve loči od skupno
sti univerzalne vere? Odgovor je jasen: izbral bo zdravje celotnega telesa,
ne pa njegov morbidni in korumpirani del.
Toda kaj, če neka nova okužba ogroža celotno Cerkev, ne le njen manj-
ši del? V tem primeru se bo držal tistega, kar je starejše in kar ne podlega
varljivim novostim.
Kaj pa, če so tudi v starih časih nekateri ljudje, ali mesto, ali celo neka
pokrajina bili privrženi krivoverju? Takrat je treba namesto neodgovorne-
ga neznanja nekaterih skrbno sprejeti izjave starih koncilov, če so le bile.
Toda kaj, če se pojavi nek nov krivi nauk, o katerem ni mogoče najti ni-
česar ustrezno zapisanega? Tedaj je najbolje primerjati mišljenje očetov in
raziskovati njihova tolmačenja, saj so živeli v veri in skupnosti katoliške
Cerkve, čeprav v različnih časih in na različnih krajih. Naj nam bodo uči-
129
[...] da bi ohranili pravo in zdravo verovanje, moramo z Gospodovo po-
močjo spoznati in opredeliti našo vero na dva načina: prvič, po avtorite-
ti Božjega zakona (zapisane Božje besede), in potem (drugič) po tradiciji
katoliške Cerkve. Verjetno lahko kdo vpraša: Zakaj je potrebna še cerkve-
na razlaga, če je kanon Svetega pisma zaključen in sam sebi zadosten? Od-
govor je v tem, da Pisma zaradi globine njegovih sporočil ne razlagajo vsi
enako. Iste izjave istih piscev različni ljudje tolmačijo na različne načine:
včasih tako različno, da bi lahko rekli, da je toliko pogledov, kot je ljudi.
Novacijan pojasnjuje na en način, Sabelij na drugi […]. Zaradi teh intrig in
napak obstaja velika potreba po opredelitvi načel za tolmačenje prerokov
in apostolov v skladu s standardom katoliške Cerkve.
Zato mi v katoliški Cerkvi menimo, da se je najbolje držati tistega, kar
povsod in vedno verujejo vsi. To je zares katoliško, kot izraža že sam po-
men besede, ki zajema vse univerzalno. Tega pravila se bomo držali, če
bomo upoštevali univerzalnost (splošno sprejetost), starodavnost in so-
glasje. Univerzalnost bomo upoštevali, če bomo prepoznali kot resnično
tisto vero, ki jo izpoveduje vsa Cerkev po svetu; starodavnost, če ne bomo
odstopili od tolmačenj, ki so se jih držali naši predniki in očetje; soglasje,
če bomo upoštevali definicije in mišljenje vseh, ali skoraj vseh, škofov in
učiteljev v starih časih.
Kaj naj stori katoliški kristjan, če se manjši del Cerkve loči od skupno
sti univerzalne vere? Odgovor je jasen: izbral bo zdravje celotnega telesa,
ne pa njegov morbidni in korumpirani del.
Toda kaj, če neka nova okužba ogroža celotno Cerkev, ne le njen manj-
ši del? V tem primeru se bo držal tistega, kar je starejše in kar ne podlega
varljivim novostim.
Kaj pa, če so tudi v starih časih nekateri ljudje, ali mesto, ali celo neka
pokrajina bili privrženi krivoverju? Takrat je treba namesto neodgovorne-
ga neznanja nekaterih skrbno sprejeti izjave starih koncilov, če so le bile.
Toda kaj, če se pojavi nek nov krivi nauk, o katerem ni mogoče najti ni-
česar ustrezno zapisanega? Tedaj je najbolje primerjati mišljenje očetov in
raziskovati njihova tolmačenja, saj so živeli v veri in skupnosti katoliške
Cerkve, čeprav v različnih časih in na različnih krajih. Naj nam bodo uči-
129
