Page 171 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 171
vinko ošlak
ga ima za oblastnika njegov greh, namreč »drugo smrt«, kar je sveto-
pisemsko poimenovanje večnega pogubljenja. Slovenci sodijo med tiste
narode, ki za večino svojih težav pa tudi svojih slabosti in grehov krivijo
vsakokratno oblast. A za oblast in njeno delovanje veljajo iste Jezusove
besede, ki jih je povedal farizejem glede tega, kaj človeku v resnici ško-
duje, kaj ga naredi nečistega:
Poslušajte in umejte! Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak
kar prihaja iz ust, to ga omadežuje. […] Ali ne razumete, da gre vse, kar
prihaja v usta, v želodec in se izloča v blato? Kar pa prihaja iz ust, pride
iz srca, in to omadežuje človeka. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli,
uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletvine. To je tis-
to, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ga ne omadežuje.
(Mt 15,11.20)
O čem govori Jezus? Ali res o vprašanju higiene? Tudi, a to je prispo-
doba za večje reči, kakor je to umivanje rok pred jedjo, s čimer so ga izzi-
vali farizeji in s čimer ga še danes izzivajo duhovni dediči in nadaljeval-
ci farizejev v našem času. Govori o tem, ali prihaja greh in z grehom zlo
od zunaj v človeka, torej tudi od slabe vlade v sicer tako dobro ljudstvo
– ali pa je res nasprotno od takega mišljenja, kakor pravi Jezus, da greh
prihaja iz človeka v svet, iz njegovega srca? Ta, ki se ima za kristjana, bi
moral glede tega verjeti Jezusu – a zakaj se potem vede čisto drugače od
svojega Gospoda? Zakaj krivi za svojo in narodovo pokvarjenost oblast,
kakor da ta ne bi bila vzeta iz prav takih ljudi, kakršen je tudi sam, na-
mesto da bi spoznal, kakor uči Kristusova beseda, da nimamo na začet-
ku te verige slabe oblasti, ki bi postopoma kvarila »nedolžno« ljudstvo,
prosto po Rousseauju, ampak imamo prav nič nedolžne posameznike,
iz katerih prihaja greh, gnojnica greha pa kot odgovor na lastno pokvar-
jenost naplavi temu ustrezno slabo oblast. To ni apologija te ali one ob-
lasti – a tudi ni obtožnica. Oblast ima namreč povsem isti problem, ka-
kor ga ima vse ljudstvo, ves narod in vsi posamezniki, ki še ne hodijo za
Kristusom. In tu je treba iskati, kaj je torej ta problem, za katerega smo
rekli, da ima tri neznanke, kakor se spodobi za probleme v matematiki.
169
ga ima za oblastnika njegov greh, namreč »drugo smrt«, kar je sveto-
pisemsko poimenovanje večnega pogubljenja. Slovenci sodijo med tiste
narode, ki za večino svojih težav pa tudi svojih slabosti in grehov krivijo
vsakokratno oblast. A za oblast in njeno delovanje veljajo iste Jezusove
besede, ki jih je povedal farizejem glede tega, kaj človeku v resnici ško-
duje, kaj ga naredi nečistega:
Poslušajte in umejte! Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak
kar prihaja iz ust, to ga omadežuje. […] Ali ne razumete, da gre vse, kar
prihaja v usta, v želodec in se izloča v blato? Kar pa prihaja iz ust, pride
iz srca, in to omadežuje človeka. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli,
uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletvine. To je tis-
to, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ga ne omadežuje.
(Mt 15,11.20)
O čem govori Jezus? Ali res o vprašanju higiene? Tudi, a to je prispo-
doba za večje reči, kakor je to umivanje rok pred jedjo, s čimer so ga izzi-
vali farizeji in s čimer ga še danes izzivajo duhovni dediči in nadaljeval-
ci farizejev v našem času. Govori o tem, ali prihaja greh in z grehom zlo
od zunaj v človeka, torej tudi od slabe vlade v sicer tako dobro ljudstvo
– ali pa je res nasprotno od takega mišljenja, kakor pravi Jezus, da greh
prihaja iz človeka v svet, iz njegovega srca? Ta, ki se ima za kristjana, bi
moral glede tega verjeti Jezusu – a zakaj se potem vede čisto drugače od
svojega Gospoda? Zakaj krivi za svojo in narodovo pokvarjenost oblast,
kakor da ta ne bi bila vzeta iz prav takih ljudi, kakršen je tudi sam, na-
mesto da bi spoznal, kakor uči Kristusova beseda, da nimamo na začet-
ku te verige slabe oblasti, ki bi postopoma kvarila »nedolžno« ljudstvo,
prosto po Rousseauju, ampak imamo prav nič nedolžne posameznike,
iz katerih prihaja greh, gnojnica greha pa kot odgovor na lastno pokvar-
jenost naplavi temu ustrezno slabo oblast. To ni apologija te ali one ob-
lasti – a tudi ni obtožnica. Oblast ima namreč povsem isti problem, ka-
kor ga ima vse ljudstvo, ves narod in vsi posamezniki, ki še ne hodijo za
Kristusom. In tu je treba iskati, kaj je torej ta problem, za katerega smo
rekli, da ima tri neznanke, kakor se spodobi za probleme v matematiki.
169
