Page 174 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 174
razgledi, vpogledi
zati več kakor razvaline sicer ustvarjene človekove veličine, ni pa vedel,
kako je do tega velikega propada prišlo. O tem nas pouči Sveto pismo na
vseh svojih več kakor tisoč straneh, posebej pa še v 3. poglavju Pavlovega
pisma Rimljanom:
Kaj torej? Smo mar mi na boljšem? Nikakor ne! Saj smo pravkar obto-
žili vse, Jude in Grke, da so v oblasti greha, kakor je pisano:
Ni pravičnega, niti enega,
ni razumnega,
ni ga, ki bi iskal Boga.
Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili;
ni ga, ki bi delal dobro,
ni ga, niti enega.
Odprt grob je njihovo grlo,
s svojimi jeziki pletejo zvijače,
gadji strup je pod njihovimi ustnicami,
njihova usta so polna kletev in grenkobe.
Hitre so njihove noge, da bi prelili kri,
uničenje in beda je na njihovih potih.
Poti miru niso spoznali,
ni strahu Božjega pred njihovimi očmi.
Vemo pa: kar koli govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da
bi vsak jezik umolknil in bi se ves svet priznal krivega pred Bogom. Kajti
noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam
le omogoča, da spoznamo greh. (Rim 3,9–19)
Takega človeka – in take narode – imamo pred seboj tudi danes.
Danes je zbirni pojem za vsakršno zlo za levi del nazorskega in politič-
nega spektra »fašizem« – za desni del tega spektra je to »komunizem«.
Lahko rečemo tudi »skrajna desnica« in na drugi strani »skrajna levi-
ca«. Oboji pa pozabljajo ali nikoli niso vedeli, da za vsako obliko fašiz-
ma in komunizma tiči vrsta grehov. Ko danes v udobnih dvoranah levica
preganja zlo fašizma s prepevanjem pesmi, ki so nastale v času revolu-
cijskega terorja, in z bobnečimi, a vsebinsko praznimi govori in zaklin
janji, kako ne bodo popustili v boju zoper to pošast, se jim greh sme-
je iz srca, saj jih ta, ki je vzrok vsemu zlu, ki ga obtožujejo, niti malo ne
172
zati več kakor razvaline sicer ustvarjene človekove veličine, ni pa vedel,
kako je do tega velikega propada prišlo. O tem nas pouči Sveto pismo na
vseh svojih več kakor tisoč straneh, posebej pa še v 3. poglavju Pavlovega
pisma Rimljanom:
Kaj torej? Smo mar mi na boljšem? Nikakor ne! Saj smo pravkar obto-
žili vse, Jude in Grke, da so v oblasti greha, kakor je pisano:
Ni pravičnega, niti enega,
ni razumnega,
ni ga, ki bi iskal Boga.
Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili;
ni ga, ki bi delal dobro,
ni ga, niti enega.
Odprt grob je njihovo grlo,
s svojimi jeziki pletejo zvijače,
gadji strup je pod njihovimi ustnicami,
njihova usta so polna kletev in grenkobe.
Hitre so njihove noge, da bi prelili kri,
uničenje in beda je na njihovih potih.
Poti miru niso spoznali,
ni strahu Božjega pred njihovimi očmi.
Vemo pa: kar koli govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da
bi vsak jezik umolknil in bi se ves svet priznal krivega pred Bogom. Kajti
noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam
le omogoča, da spoznamo greh. (Rim 3,9–19)
Takega človeka – in take narode – imamo pred seboj tudi danes.
Danes je zbirni pojem za vsakršno zlo za levi del nazorskega in politič-
nega spektra »fašizem« – za desni del tega spektra je to »komunizem«.
Lahko rečemo tudi »skrajna desnica« in na drugi strani »skrajna levi-
ca«. Oboji pa pozabljajo ali nikoli niso vedeli, da za vsako obliko fašiz-
ma in komunizma tiči vrsta grehov. Ko danes v udobnih dvoranah levica
preganja zlo fašizma s prepevanjem pesmi, ki so nastale v času revolu-
cijskega terorja, in z bobnečimi, a vsebinsko praznimi govori in zaklin
janji, kako ne bodo popustili v boju zoper to pošast, se jim greh sme-
je iz srca, saj jih ta, ki je vzrok vsemu zlu, ki ga obtožujejo, niti malo ne
172
