Page 172 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 172
razgledi, vpogledi
Treh reči Slovenci, govorim za povprečje, ne poznajo, so zanje ka-
kor matematična neznanka, zato imajo problem, ki ga ne znajo razre-
šiti. Prvo, česar Slovenci kot ljudstvo ne poznajo, je prav to, kar je bila
prva prošnja človeka, ki ga Slovenci sicer radi imenujejo svojega narod
nega očeta, namreč »pravo spoznanje Boga«. Slovenija je danes sicer
med državami z razmeroma velikim deležem ateistov in agnostikov, to-
rej tistih, ki obstoj Boga naravnost zanikajo, in teh, ki pravijo, da glede
tega ni mogoče vedeti nič. A to ni bistveni del tega problema. Večji del
problema so ravno tisti, ki se imajo za verne, a se pri tem sklicujejo na
svoje »krščanske vrednote« – te pa so že davno zabarantali za kaj udob-
nejšega in perspektivnejšega, kakor je pač v naravi vrednot, torej načel-
no zamenljivih in od človekovega vrednotenja in kupčevanja odvisnih
stvari – in na prejete »zakramente«, ne da bi prav dobro vedeli, kaj ta be-
seda sploh pomeni in kdo je naš edini in resnični zakrament. Sklicujejo
se na obiskovanje cerkve, na kakšno romanje, na kakšen dar za uboge.
Resničnega Boga pa ne poznajo, saj časte bogove tega sveta, namreč iska-
ne prvine stvarstva, in demonske moči, preoblečene v »angela luči«, ka-
kor pravi apostol. Njihova vera ima gotovo močan vpliv na njihove obi-
čaje, na folkloro, v redkejših primerih celo na kulturo in moralo – a ob
dnevu sodbe jim bo Gospod povedal, da jih ni poznal (Mt 7,23). Boga pa
ni mogoče prav spoznati drugače, kakor po njegovi besedi (Rim 10,17).
Zanimivo je, kako razne sociološke raziskave o vernosti državljanov v
svojih vprašalnikih vprašujejo po vsem mogočem, razen o bistvenem:
Kolikokrat ste že prebrali vse Sveto pismo? Ali prebirate Sveto pismo red
no, če je mogoče vsak dan? O tem učeni sociologi ne vprašujejo, toliko
o sociologiji … Trubar je vedel, zakaj je v času turških vpadov, fevdal-
nih izžemanj kmečkega stanu, epidemij kuge, grmad, na katerih je ob-
last po naročilu cerkve sežigala žive ljudi na osnovi fantazijskih obtožb
in z mučenjem izsiljenih priznanj – in vse to je bil mogoče za spoznanje
večji kup težav, kakor pa se z njimi sooča današnji razvajeni Slovencelj
(še enkrat hvala za tako zadeto poimenovanje, Svetlana!) – prosil za ne-
kaj povsem drugačnega: za pravo spoznanje Boga.
Brez pravega spoznanja Boga namreč ni mogoče imeti pravega spoz-
nanja človeka. In vsi pošastni sistemi prejšnjega stoletja so temeljili prav
170
Treh reči Slovenci, govorim za povprečje, ne poznajo, so zanje ka-
kor matematična neznanka, zato imajo problem, ki ga ne znajo razre-
šiti. Prvo, česar Slovenci kot ljudstvo ne poznajo, je prav to, kar je bila
prva prošnja človeka, ki ga Slovenci sicer radi imenujejo svojega narod
nega očeta, namreč »pravo spoznanje Boga«. Slovenija je danes sicer
med državami z razmeroma velikim deležem ateistov in agnostikov, to-
rej tistih, ki obstoj Boga naravnost zanikajo, in teh, ki pravijo, da glede
tega ni mogoče vedeti nič. A to ni bistveni del tega problema. Večji del
problema so ravno tisti, ki se imajo za verne, a se pri tem sklicujejo na
svoje »krščanske vrednote« – te pa so že davno zabarantali za kaj udob-
nejšega in perspektivnejšega, kakor je pač v naravi vrednot, torej načel-
no zamenljivih in od človekovega vrednotenja in kupčevanja odvisnih
stvari – in na prejete »zakramente«, ne da bi prav dobro vedeli, kaj ta be-
seda sploh pomeni in kdo je naš edini in resnični zakrament. Sklicujejo
se na obiskovanje cerkve, na kakšno romanje, na kakšen dar za uboge.
Resničnega Boga pa ne poznajo, saj časte bogove tega sveta, namreč iska-
ne prvine stvarstva, in demonske moči, preoblečene v »angela luči«, ka-
kor pravi apostol. Njihova vera ima gotovo močan vpliv na njihove obi-
čaje, na folkloro, v redkejših primerih celo na kulturo in moralo – a ob
dnevu sodbe jim bo Gospod povedal, da jih ni poznal (Mt 7,23). Boga pa
ni mogoče prav spoznati drugače, kakor po njegovi besedi (Rim 10,17).
Zanimivo je, kako razne sociološke raziskave o vernosti državljanov v
svojih vprašalnikih vprašujejo po vsem mogočem, razen o bistvenem:
Kolikokrat ste že prebrali vse Sveto pismo? Ali prebirate Sveto pismo red
no, če je mogoče vsak dan? O tem učeni sociologi ne vprašujejo, toliko
o sociologiji … Trubar je vedel, zakaj je v času turških vpadov, fevdal-
nih izžemanj kmečkega stanu, epidemij kuge, grmad, na katerih je ob-
last po naročilu cerkve sežigala žive ljudi na osnovi fantazijskih obtožb
in z mučenjem izsiljenih priznanj – in vse to je bil mogoče za spoznanje
večji kup težav, kakor pa se z njimi sooča današnji razvajeni Slovencelj
(še enkrat hvala za tako zadeto poimenovanje, Svetlana!) – prosil za ne-
kaj povsem drugačnega: za pravo spoznanje Boga.
Brez pravega spoznanja Boga namreč ni mogoče imeti pravega spoz-
nanja človeka. In vsi pošastni sistemi prejšnjega stoletja so temeljili prav
170
