Page 176 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 176
razgledi, vpogledi
z materialistično vero. Abysus abyssum invocat2 – brezno kliče breznu;
brezno v prostranstva univerzuma in brezno v svet vedno manjšega in
še vedno deljivega. Filozofi znanosti, kakor je britanski matematik irske-
ga rodu profesor John Lennox, poudarjajo, da monopol Evrope na po-
dročju znanosti ne izvira iz kakšnih naravnih ali celo rasnih prednosti
evropskega človeštva, pač pa preprosto iz tega, da je biblijski pogled na
ustvarjeni svet – in to še posebej močno vidimo pri utemeljitelju klasič-
ne fizike Isaacu Newtonu – človeka napotil k raziskovanju narave, saj je
Bog razuma, ki je ustvaril svet, tega ustvaril spet le na razumen način
in ga je tako mogoče spoznavati. Enakega prepričanja so tudi znanstve-
niki mlajše generacije, kakor ameriški astrofizik Jason Lisle, ki v svo-
jem delu An Irrational Worldview pravi, zakaj je prepričan v obstoj Boga:
»Ker brez predpostavke Boga ni mogoče dokazati ničesar.« Poleg tistega
dela sveta, ki je bil vsaj nekoliko seznanjen s krščanstvom – zavestno ne
pravim »krščanskega sveta«, saj tega nikoli ni bilo –, je samo še islamski
svet razvijal znanost in ustanavljal univerze, saj se, kar zadeva logično
zahtevo po stvarniku, islamska teologija bistveno ne razlikuje od judov
sko-krščanske, kar pa izvira iz preprostega dejstva, da je Koran eklek-
tična kompilacija biblijskih zgodb, predvsem pa pripovedi o stvarjenju.
Značilnost, na katero naleti kristjan v pogovoru z nekristjanom, je
moten odnos do resnice; najprej do spoznavne, epistemološko pojmo-
vane resnice, ki jo nadomešča z relativizmom, iz katerega pa izvzema
lastne poglede, nato pa posledično tudi do konkretnih resnic na področ
ju znanosti, zgodovine, primerjalnega veroslovja, etike itd. Tako ni no-
beno naključje, da je med prvimi predmeti, ki so jih komunisti izločili
iz gimnazij, njihov rang pa močno omejili tudi na univerzitetni ravni,
poleg klasičnih jezikov tudi logika. Zato se ne smemo čuditi, če danes
tako redko naletimo na človeka, ki še zna logično misliti. V očeh totali-
tarnega materialista najnevarnejši sovražnik ni ideološko sorodni fašist
ali nacionalni socialist ali pa človek religiozne, torej babilonske vere, pač
pa človek, ki zna in hoče logično misliti, a je pri tem tako nepreviden,
2 Vulgata: Abyssus abyssum invocat, in voce cataractarum tuarum; omnia excelsa
tua, et fluctus tui super me transierunt – Brezno kliče breznu, glasu tvojih slapov;
vsa tvoja butanja in tvoji valovi so šli čez mene (Ps 42,8).
174
z materialistično vero. Abysus abyssum invocat2 – brezno kliče breznu;
brezno v prostranstva univerzuma in brezno v svet vedno manjšega in
še vedno deljivega. Filozofi znanosti, kakor je britanski matematik irske-
ga rodu profesor John Lennox, poudarjajo, da monopol Evrope na po-
dročju znanosti ne izvira iz kakšnih naravnih ali celo rasnih prednosti
evropskega človeštva, pač pa preprosto iz tega, da je biblijski pogled na
ustvarjeni svet – in to še posebej močno vidimo pri utemeljitelju klasič-
ne fizike Isaacu Newtonu – človeka napotil k raziskovanju narave, saj je
Bog razuma, ki je ustvaril svet, tega ustvaril spet le na razumen način
in ga je tako mogoče spoznavati. Enakega prepričanja so tudi znanstve-
niki mlajše generacije, kakor ameriški astrofizik Jason Lisle, ki v svo-
jem delu An Irrational Worldview pravi, zakaj je prepričan v obstoj Boga:
»Ker brez predpostavke Boga ni mogoče dokazati ničesar.« Poleg tistega
dela sveta, ki je bil vsaj nekoliko seznanjen s krščanstvom – zavestno ne
pravim »krščanskega sveta«, saj tega nikoli ni bilo –, je samo še islamski
svet razvijal znanost in ustanavljal univerze, saj se, kar zadeva logično
zahtevo po stvarniku, islamska teologija bistveno ne razlikuje od judov
sko-krščanske, kar pa izvira iz preprostega dejstva, da je Koran eklek-
tična kompilacija biblijskih zgodb, predvsem pa pripovedi o stvarjenju.
Značilnost, na katero naleti kristjan v pogovoru z nekristjanom, je
moten odnos do resnice; najprej do spoznavne, epistemološko pojmo-
vane resnice, ki jo nadomešča z relativizmom, iz katerega pa izvzema
lastne poglede, nato pa posledično tudi do konkretnih resnic na področ
ju znanosti, zgodovine, primerjalnega veroslovja, etike itd. Tako ni no-
beno naključje, da je med prvimi predmeti, ki so jih komunisti izločili
iz gimnazij, njihov rang pa močno omejili tudi na univerzitetni ravni,
poleg klasičnih jezikov tudi logika. Zato se ne smemo čuditi, če danes
tako redko naletimo na človeka, ki še zna logično misliti. V očeh totali-
tarnega materialista najnevarnejši sovražnik ni ideološko sorodni fašist
ali nacionalni socialist ali pa človek religiozne, torej babilonske vere, pač
pa človek, ki zna in hoče logično misliti, a je pri tem tako nepreviden,
2 Vulgata: Abyssus abyssum invocat, in voce cataractarum tuarum; omnia excelsa
tua, et fluctus tui super me transierunt – Brezno kliče breznu, glasu tvojih slapov;
vsa tvoja butanja in tvoji valovi so šli čez mene (Ps 42,8).
174
