Page 177 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 177
vinko ošlak
da tega ne zna skriti. Tudi današnji »levičarji«, ki se sramujejo svojega
ustreznega imena komunistov, bi prej pristali na vrnitev križev v šol-
ske razrede in šolskega verouka kakor pa na vrnitev pouka logike. Vedo
namreč, ali pa vsaj njihova vest to pravilno sluti, da logika, če je ne ome-
juje interes, nujno vodi v sprejetje resnice, da to, kar obstaja, potrebuje
stvarnika – kakor po drugi strani materializem ali njegova religiozna
oblika ateizem nujno vodi v razveljavitev logike, kar dokazuje nesreč-
ni stavek Stephena Hawkinga v njegovem zadnjem delu, da se je vesolje
samo ustvarilo iz nič, ker je obstajal zakon težnosti.
Peter Česnik, minister za Slovence v zamejstvu in v svetu, ki mu rad
v večini njegovih dosedanjih izjav pritrdim in menim, da je bilo njego-
vo imenovanje na to mesto dober korak naprej na tem sektorju sloven-
ske države, je ob svojem obisku na Koroškem v novembru 2018 ponovil
napak razumljeno Trubarjevo geslo »stati in obstati«, namreč v smis-
lu jezikovne, narodne in morda še politične stabilnosti, in ob tem rekel,
da je »jezik osnova vsega«. To pomeni orodje postaviti nad izdelek. Jezik
nikakor ni »osnova vsega«, ampak je še kako potreben ključ za dostop
do tega, kar v resnici je »osnova vsega«. Ta ključ pa deluje, torej odpi-
ra, samo, če je povezan z logiko, saj je v jeziku mogoče govoriti in pisa-
ti tudi nelogično, s čimer tak jezik to, kar je »osnova vsega«, zakriva in
zaklepa, namesto da bi razgnal meglo in stvar odklenil.
Kakor je izraz »formalna logika« sicer redundanca, saj neformal-
ne logike ni, pa je korist tega poimenovanja vsaj v tem, da nas opozori,
kako tudi logika, kakor že prej jezik, sama ne more obstajati in opraviti
svojega dela. Zgolj formalni logiki je mogoče zadostiti tudi z nečim, kar
samo po sebi ni res, saj je dovolj, da v silogizem logičnega sklepanja vne-
semo premise, ki so formalno nevtralne, v resnici pa njihova resničnost
soodloča o pravilnosti sklepa poleg formalne plati sklepanja. Logika to-
rej nujno potrebuje tudi moralno pripravljenost, da ji sledimo tudi tedaj,
kadar nam sklep, ki bi iz tega prišel, ne bi bil všeč, da torej vnašamo v
sklepanje premise, ki so resnične. Ker pa je človek po naravi pokvarjen,
kakor pove Biblija in potrjuje vsakdanja izkušnja, prav najpomembnej-
ši in najdaljnosežnejši sklepi človeku niso všeč – in to je potem moralni
napad na logiko, ki ga logična forma sama ne vzdrži. Celo Marx je glede
175
da tega ne zna skriti. Tudi današnji »levičarji«, ki se sramujejo svojega
ustreznega imena komunistov, bi prej pristali na vrnitev križev v šol-
ske razrede in šolskega verouka kakor pa na vrnitev pouka logike. Vedo
namreč, ali pa vsaj njihova vest to pravilno sluti, da logika, če je ne ome-
juje interes, nujno vodi v sprejetje resnice, da to, kar obstaja, potrebuje
stvarnika – kakor po drugi strani materializem ali njegova religiozna
oblika ateizem nujno vodi v razveljavitev logike, kar dokazuje nesreč-
ni stavek Stephena Hawkinga v njegovem zadnjem delu, da se je vesolje
samo ustvarilo iz nič, ker je obstajal zakon težnosti.
Peter Česnik, minister za Slovence v zamejstvu in v svetu, ki mu rad
v večini njegovih dosedanjih izjav pritrdim in menim, da je bilo njego-
vo imenovanje na to mesto dober korak naprej na tem sektorju sloven-
ske države, je ob svojem obisku na Koroškem v novembru 2018 ponovil
napak razumljeno Trubarjevo geslo »stati in obstati«, namreč v smis-
lu jezikovne, narodne in morda še politične stabilnosti, in ob tem rekel,
da je »jezik osnova vsega«. To pomeni orodje postaviti nad izdelek. Jezik
nikakor ni »osnova vsega«, ampak je še kako potreben ključ za dostop
do tega, kar v resnici je »osnova vsega«. Ta ključ pa deluje, torej odpi-
ra, samo, če je povezan z logiko, saj je v jeziku mogoče govoriti in pisa-
ti tudi nelogično, s čimer tak jezik to, kar je »osnova vsega«, zakriva in
zaklepa, namesto da bi razgnal meglo in stvar odklenil.
Kakor je izraz »formalna logika« sicer redundanca, saj neformal-
ne logike ni, pa je korist tega poimenovanja vsaj v tem, da nas opozori,
kako tudi logika, kakor že prej jezik, sama ne more obstajati in opraviti
svojega dela. Zgolj formalni logiki je mogoče zadostiti tudi z nečim, kar
samo po sebi ni res, saj je dovolj, da v silogizem logičnega sklepanja vne-
semo premise, ki so formalno nevtralne, v resnici pa njihova resničnost
soodloča o pravilnosti sklepa poleg formalne plati sklepanja. Logika to-
rej nujno potrebuje tudi moralno pripravljenost, da ji sledimo tudi tedaj,
kadar nam sklep, ki bi iz tega prišel, ne bi bil všeč, da torej vnašamo v
sklepanje premise, ki so resnične. Ker pa je človek po naravi pokvarjen,
kakor pove Biblija in potrjuje vsakdanja izkušnja, prav najpomembnej-
ši in najdaljnosežnejši sklepi človeku niso všeč – in to je potem moralni
napad na logiko, ki ga logična forma sama ne vzdrži. Celo Marx je glede
175
